Srečanja sem se udeležil s ciljem, da bi pridobili švedsko naklonjenost v tem pomembnem obdobju do konca meseca junija, je povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franci But, ki se je na Švedskem z ministrico za kmetijstvo, hrano in ribištvo Margareto Winberg pogovarjal o slovenskem stališču do vprašanja neposrednih plačil v kmetijstvu. Slovenija po njegovih besedah razume prehodno obdobje pri neposrednih plačilih do leta 2007, ne vidi pa nobene potrebe za podaljšanje po tem datumu. But je gostiteljico seznanil s slovenskim stališčem do vprašanja neposrednih plačil v kmetijstvu, ta pa mu je zagotovila, da bo Švedska podprla pravico Slovenije do doplačila razlike med 25 odstotki in višino plačil, opredeljenih v skupnih tržnih ureditvah EU, iz lastnega proračuna.
Švedska se zavzema, da bi do sprememb v skupni kmetijski politiki prišlo leta 2004 in meni, da je treba leta 2006 doseči dogovor o nekaterih spremembah kmetijske politike, predvsem v smislu, da se sedanja oblika neposrednih plačil kot del tržnih ureditev preusmeri v plačila, namenjena višji zahtevnostni stopnji kmetovanja. Še več plačil naj bi torej namenili kmetijsko-okoljskim programom, območjem z omejenimi dejavniki in razvoju. Švedska se zavzema, da bi neposredna plačila postala bolj selekcionirana, denar pa bi v večji meri namenili za razvojne ukrepe, torej za okoljsko kmetijstvo, za kmetijstvo v hribovskem svetu in za kmetijstvo v povezavi z regionalnim razvojem. S temi spremembami bi dosegli skupno kmetijsko politiko EU.
Winbergova je menila, da ni nobene potrebe, da bi EU tudi po letu 2007 še imela dve različni kmetijski politiki. Švedska torej razume zahtevo Slovenije po skrajšanju prehodnega obdobja, je ugotovil But. Glede drugega stebra razvoja podeželja je But ugotovil, da bodo novim članicam denar delili na osnovi kombinacije med pripravljenostjo držav, velikostjo držav ter kriteriji Sapard. To bi bilo za Slovenijo precej bolj neugodno, saj ima veliko okoljskih programov, zato je Winbergovi povedal, da pričakuje podporo njene države. Zagotovila mu je, da Evropska komisija pripravlja posebno rešitev, po kateri bi pet odstotkov sredstev pustili nerazdeljenih, za katere bi se Slovenija potegovala, če bi imela pripravljenih dovolj projektov.
