Od vstopa v EU dalje namreč prostotrgovinski sporazumi, ki jih ima Slovenija sklenjene s Hrvaško, Makedonijo in BiH in urejajo omenjeno področje, ne bodo več veljali, kar bo državo kot veliko izvoznico na Balkan močno prizadelo. Zato bi bilo treba izvozne kvote ohraniti tudi po širitvi Evropske unije 1. maja prihodnje leto, je v Bruslju pojasnil slovenski kmetijski minister Franci But.
Komisiji je But zato predlagal, naj se kvote, ki jih za izvoz kmetijskih in prehrambenih izdelkov ima Slovenija, vključijo v sporazume EU z balkanskimi državami. "Dogovorili smo se, da bo EU pospešeno začela aktivnosti v tej smeri v primeru Hrvaške in Makedonije, s katerima ima sklenjen sporazum o stabilizaciji in pridruževanju," je dejal o razpletu pogovora na komisiji.
Poseben problem pa je BiH, s katero EU sporazuma še nima sklenjenega, za Slovenijo pa je izjemno pomemben trg. "V zvezi z BiH namerava zato komisija ukrepati v najkrajšem možnem času," je po pogovorih - imel jih je z Reinhardom Priebejem, direktorjem za Balkan na generalni direkciji za zunanje odnose - dejal minister But.
Slovenija v države z območja nekdanje Jugoslavije izvaža trikrat več kmetijskih izdelkov kot na trge EU, EFTA in CEFTA - samo vrednost slovenskega izvoza na Hrvaško je primerljiva z izvozom v EU, je razložil minister But. EU pa ima z balkanskimi državami sklenjene t. i. asimetrične sporazume, ki jim omogočajo ugoden uvoz, medtem ko so za izvoz pogoji slabi - njihov namen je namreč predvsem pomagati balkanskemu gospodarstvu postaviti se na noge.
