Kmetijski minister Franci But je prepričan, da je bil kar štiri urni sestanek uspešen. Zagotovil je, da se ne bo več zgodilo, da bi bila kakšna mlečna proga zaprta, prav tako je predstavil nov način vzorčenja mleka: "Od jutri dalje preidemo na obvezno, individualno jemanje vzorcev po hitrem postopku, o pogostosti, načinih in ostalih podrobnostih pa se bomo s predstavniki kmetov dogovorili v naslednjih nekaj dneh." Stroške testiranja, ki znašajo približno 2500 tolarjev, pa bodo zelo verjetno krili kmetje sami.
Obenem je tudi napovedal, da bodo "pritisnili" tudi na Bosno in Hercegovino, da bi se lahko znova trgovalo z mlečnimi izdelki.
"Najpomembnejši premik v dogovarjanjih je ta, da bomo v okviru kmetijsko gozdarske zbornice, zadružne zveze, ministrstva in VURS-a oblikovali strokovno ekipo, ki se bo lotila teh problemov. Mesec in pol po izbruhu afere namreč še nismo dobili nobenih podatkov iz kmetijskega ministrstva in VURS-a, ki bi pojasnili odkod kloramfenikol v mleku," pojasnjuje predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Peter Vrisk in dodaja: "Kmetje absolutno niso enako obravnavani, prav tako sem prepričan, da VURS ne more te odgovornosti zvrniti na mlekarne. Prav VURS je namreč tisti, ki mora priti stvari do dna in poiskati prave vzroke, da se reši problem. Kmetje niso počeli nič takega, kar ne bi smeli. Gre za neke sistemske vzroke, ki jih je potrebno rešiti, in prav tukaj stvari tečejo prepočasi."
Generalna državna tožilka Zdenka Cerar je ocenila današnji sestanek kot izredno koristen, predvsem zato, ker so imeli predstavniki kmetov, mlekarn, zadrug in njihovih združenj priložnost predstaviti svoje skrbi, mnenja in želje tako strokovnim službam ministra za kmetijstvo kot tudi njej osebno. Hkrati pa so bile tudi jasno predstavljene pristojnosti ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in veterinarske uprave ter generalnega državnega tožilstva. Tožilstvo se je na tem področju zavezalo čimprej rešiti nujna pravna vprašanja, in sicer s pomočjo medicinske stroke ugotoviti, v kolikšni meri je kloramfenikol škodljiv za zdravje ljudi ali celo njihova življenja, saj je to bistveni znak kaznivega dejanja, je povedala Zdenka Cerar. V primeru, da stroka ne da pozitivnega odgovora na to vprašanje, zadeva postane prekršek, ki ima v zakonu o veterinarstvu predpisano visoko kazen in ukrep prepovedi opravljanja te dejavnosti. Izražena je bila želja, da se na terenu s predkazenskimi aktivnostmi ugotovijo okoliščine, na kakšen način je kloramfenikol prišel v mleko in kdo je za to odgovoren. Po besedah Cerarjeve obstajajo tri možnosti za vnos antibiotika v mleko: preko zdravil, preko dermo spreja ali pa direktno z dodajanjem v mleko. "Glede na to, da je ta antibotik od leta 1999 v Sloveniji popolnoma prepovedan za živali, od katerih pridobivamo kakršnokoli hrano, so vsa navedena dejanja kazniva," je še pojasnila Cerarjeva.
Predstavniki mlekarn, ki so se prav tako udeležili sestanka, upajo, da bodo krivci kmalu znani, saj si ne morejo privoščiti, da kmetom plačujejo za mleko, ki ga morajo potem zliti stran. O tem se bodo jutri še enkrat pogovarjali z ministrom Butom.
Kmetje nezadovoljni s pogajanji
Sestanek med kmetijskim ministrom Francijem Butom, predstavniki kmetov, mlekarskih zadrug, mlekarn, VURS-a ter generalne državne tožilke Zdenke Cerar, po besedah predsednika sindikata kmetov Marjana Gorenca, ni prinesel nobenih konkretnih dogovorov. Kot je zatrdil Gorenc, država le ščiti sebe. Ogorčeni kmetje zato napovedujejo ustanovitev posebne komisije, ki bo preiskala delo veterinarske uprave in kmetijskega ministrstva.
"Zatrjujejo, da so bili postopki korektni, kar pa bo ovrgla odvetniška pisarna Čeferin, ki zastopa zaradi afere prizadete kmete. Mi smo od ministra Buta zahtevali, da se izjasni o veterinarskem zakonu, ki opredeljuje nadzor inšpektorjev in vsebuje tudi organe, ki naj bi v takem trenutku opravljali nadzor nad delom veterinarske uprave. Seveda se je minister But otepal tega zakona oziroma 11. člena tega zakona, ki narekuje nevtralno, medresorsko komisijo, ki bi lahko prišla zadevi do dna," je po sestanku poudaril Gorenc in dodal: "Generalna državna tožilka je na sestanku poudarila, da je kršilec kmet, dejstvo pa je, da to še ni nobenemu dokazano. Najprej bo potrebno to dokazati in tistim kmetom, ki so sedaj osumljeni in jim kršitve ne bodo dokazane, povrniti škodo."
"Kot je po sestanku za 24 ur povedal direktor kmetijske zadruge Vipava Branko Tomažič, se na sestanku niso dogovorili nič konkretnega. Še vedno ni jasno, kje iskati krivce za kloramfenikol v mleku. "Namen sestanka je bil zgolj samo to, da se individualno vzorči mleko vsakega kmeta posebej. S tem ne bomo rešili ničesar, ker je stvar tako zapletena, da moramo nekje drugje iskati vzrok za pojav kloramfenikola v mleku," pojasnjuje Tomažič in dodaja: "Mislim, da hočejo vse naprtiti kmetom in zadrugam. Država ne bo več plačevala mleka, ki se zliva stran, s tem pa se bo iz zgodbe umaknil VURS."
Kmetje so v finančni stiski
Zaradi afere kloramfenikol so v vedno večji finančni stiski tako kmetje kot mlekarne, zaupanje potrošnikov v varnost slovenske hrane pa pada. "To je nacionalna katastrofa. Prizadetim kmetom mora nekdo poplačati škodo, za to mora nekdo odgovarjati. Na Ptuju smo že od vsega začetka govorili, da ni podlage, da bi slovenski kmet dajal kloramfenikol neposredno v mleko in v takem razmahu. Ponovno odkritje kloramfenikola to potrjuje, saj po mesecu dni trajajoči mlečni aferi ne bi nihče več namensko uporabljal kloramfenikol," je dejal direktor ptujske zadruge Drago Zupanič.
Po njegovih besedah je strokovna javnost povsem zatajila: "Kje je stroka? Kje je veterinarska inšpekcija? Kaj so ti ljudje doslej počeli? Danes puščajo kmeta, zadruge in mlekarne na cedilu ter pravijo, naj se dogovorimo sami."