Čakajo na nov 'bum'

Pred dnevi je eksplozija plina iz plinske jeklenke v Kobaridu poškodovala dve osebi. Čeprav naj bi bil najpogostejši vzrok za tovrstne eksplozije človeški dejavnik, pa v tem primeru policija še ugotavlja okoliščine nesreče.

"Tudi sama sem pred kratkim kupila v Agipu v Vodicah pri Ljubljani plinsko bombo, ki je puščala in sem ponoči zaradi nje imela intervencijo gasilca,“ pravi naša bralka Vesna L. "Meni bomba na srečo ni eksplodirala in se je vse še srečno izšlo“.

Vrnjenih kar nekaj jeklenk, ki so puščale

Vesna je poklicala številko 112 in gasilec, ki je prišel k njej na dom je ugotovil, da razlog za uhajanje plina ni napačna uporaba, temveč tehnična oporečnost jeklenke. Ko je naslednji dan to jeklenko vrnila na bencinski servis, je doživela novo presenečenje. Eden od prodajalcev ji je namreč zaupal, da "je bilo vrnjenih že dosti bomb, ki so puščale“, zaradi česar je tudi sam opustil rabo gospodinjskega plina in prešel na električni kuhalnik.

Kako je to mogoče? Pristojni državni organi namreč zagotavljajo, da je na področju varnosti plinskih jeklenk vse v skladu s predpisi, da je Slovenija sprejela evropski pravni red in tako dalje in tako naprej.

Neurejeno področje lastništva jeklenk

Pogovarjali smo se s tehničnim direktorjem enega od podjetij, ki distribuirajo plinske jeklenke, vendar ta oseba ne želi biti imenovana s polnim imenom. V njihovem podjetju prazno jeklenko po ponovnem polnjenju preverijo z vidika tesnosti. Pri tem načelno izločijo tiste, ki že navzven kažejo, da je zunanji plašč jeklenke močneje poškodovan. Resnično pravi pregled vsake jeklenke naj bi sledil periodično, kakor določajo slovenski predpisi. Generalni servis se imenuje 'tlačni preizkus', ki ga izvajajo pooblaščene organizacije, po predpisih pa bi morala takšen pregled vsaka jeklenka 'doživeti' vsakih deset let. Tako je vsaj na papirju.

Resničnost pa je klavrna. Noben distributer namreč ne ve, kdaj je bila katera jeklenka nazadnje na tlačnem preizkusu tudi dejansko pregledana. "Problem je področje lastništva jeklenk, ki ni neurejeno,“ pravi naš sogovornik. Lastniki jeklenk v Sloveniji namreč niso distributerji, temveč kupci.

Sledljivosti jeklenk ni

Ko torej kje v Sloveniji eksplodira plin iz jeklenke, nihče, niti kriminalisti, ne morejo nedvoumno ugotoviti, kateremu distributerju, ki bi moral skrbeti za njeno neoporečnost, pripada jeklenka. To je mogoče preveriti le posredno, v kolikor žrtev eksplozije preživi in lahko policistom pove, v kateri prodajalni je kupila jeklenko. Škodne odgovornosti distributerja za oporečno plinsko jeklenko zato ni mogoče določiti pravno neoporečno tako, da bi takšen posredni dokaz vzdržal presojo na sodišču.

Zanimiva je primerjava s sledljivostjo mesa: načelno je mogoče v mesnicah izvedeti, na kateri slovenski kmetiji je zrasel piščanec, iz katerega je zrezek, medtem ko ni znano, kateri distributer je napolnil vašo potencialno nevarno plinsko jeklenko.

Jeklenke 'z brado' krožijo na trgu

Sledljivosti torej ni, zato nihče od distributerjev plina nima podatka o tem, kdaj je bila določena jeklenka, ki jo dobijo vrnjeno v polnjenje za nadaljnjo uporabo, nazadnje generalno pregledana. "Pri jeklenkah ne obstaja denimo črtna koda ali kakršenkoli podatek, ki bi potrjeval, kateri distributer plina jo je nazadnje napolnil,“ je povedal tehnični direktor. V praksi je torej povsem mogoče, da na slovenskem trgu krožijo jeklenke, stare 30 let ali več, ki jih nihče nikoli ni generalno pregledal.

Primerjalnih podatkov, koliko intervencij zaradi uhajanja plina na letni ravni zabeležijo na številki 122 (Klic v sili) ni mogoče dobiti, ker tega v Sloveniji nihče ne beleži. "Podatka o številu prijav uhajanja plina ni,“ je povedal predstavnik Uprave RS za zaščito in reševanje Bojan Kuntarič. Čeprav je vsak Klic v sili posnet, tako podrobnih statistik na upravi ne delajo ali kot pravi Kuntarič: "Statistike se vodijo pod drugimi imeni.“ Z vidika načrtovanja preventive je to sila nenavadno, saj kot kaže nikogar od odgovornih ne zanima, ali je problem morda z leti postal akuten.

Značilno birokratski odgovori

Kot kaže se tega tudi na ministrstvu za gospodarstvo in njegovih službah (tržna inšpekcija, energetska inšpekcija, urad za potrošnike) ne zavedajo prav dobro. Od njih smo namreč dobili značilno birokratske in neuporabne odgovore, ki jih povzemamo v nadaljevanju:

"Za probleme pri samih jeklenkah se lahko uporabniki obrnejo na IRSER.“ (inšpekcija za energetiko in rudarstvo, op. p.) "Ob tem jih pozivamo, da od distributerjev zahtevajo vsakoletne preglede plinskih inštalacij vključno z gibljivo priključno cevjo in da menjavo jeklenk prepustijo usposobljenim izvajalcem distributerjev.“ (celoten odgovor ministrstva -->>)

In kaj na uradu za varstvo potrošnikov svetujejo naši bralki, ki je kupila defektno plinsko jeklenko:

"V skladu s 6. členom Zakona o varstvu potrošnikov pravimo, da ima izdelek, katerega varnost ni takšna, ko jo potrošnik lahko upravičeno pričakuje, napako. Pri oceni, kakšno varnost je potrošnik upravičen pričakovati, je treba upoštevati zlasti: predstavitev izdelka glede na njegovo namembnost, predvidljivo uporabo izdelka in čas, ko je bil dan v promet.“ Najboljše iz odgovora, ki smo ga dobili od v.d. direktorice Urada za varstvo potrošnikov Mojce Burgar, šele sledi: "Dokazno breme - dokaz, da na izdelku obstoji napaka in škoda, ki jo povzroči defekten izdelek, nosi oškodovanec, torej potrošnik.“ (celoten odgovor Urada za varstvo potrošnikov -->>).

Če bi torej želel slovenski potrošnik uveljaviti škodno odgovornost v primeru eksplozije tehnično oporečne plinske jeklenke pred sodiščem, bi moral kot kaže najeti detektiva ali pa sam začeti z raziskovanjem in dokazovanjem. Državne ustanove mu pri tem ne bodo v oporo.