Deset zobozdravnikov že vrnilo koncesijo

Zobozdravnica Mojca Poličar iz Lesc s koncem leta ne bo več koncesionarka. Kot pravi, zaradi mobinga zdravstvene zavarovalnice, ki jim nalaga vedno več bremen, postavlja omejitve in izvaja nemogoče nadzore, ne zmore več: "Pa še te spremembe v cenah, ki so pesek v oči pacientom, kako bo vse boljše. V resnici se meni to zdi ena velika laž, ker bodo daljše čakalne dobe, pacienti bodo v resnici manj dobili."

Zdaj jo skrbi, da bo zaradi novele zakona o zdravsteni dejavnosti, ki naj bi z omejevanjem dela ločila javno in zasebno, še ob sodelovanje s kolegico, ki ji pomaga prek s.p.-ja. "Vsaka je nekaj norme nardila in vsaka je imela tudi možnost delat izven tega časa za ZZZS še samoplačniške storitve. Na ta način je bilo se mi zdi pacientom ponujeno največ."

 Zakon o zdravstveni dejavnosti nas je izbrisal, trdijo v odboru za zobozdravstvo. Določa namreč, da se dobiček v javnih zavodih in pri koncesionarjih porabi za investicije v prostor, opremo, stroške in izobraževanje.

"Ampak glej ga, zlomka! Izvajalcem v javni mreži: zobozdravnikom, družinskim zdravnikom, patronažnim sestram, ki imajo status s.p., ali zasebni zdravstveni delavec, predstavlja ravno ta dobiček dohodek. Po domače, ostali so brez osnovne plače," pravi Barbara Škrlj, predsednica Odbora za zobozdravstvo in podpredsednica ZZS.

Če bo šlo tako naprej, bodo posledice hude, pravijo, občutili pa jih bodo predvsem pacienti. "Izvajanje javnih zdravstvenih storitev bo postalo nevzdržno. In s tem dobesedno spodbujajo samoplačniške storitve in vračanje koncesij," dodaja Škrlj. "Pacienti si absolutno želimo boljših zdravstvenih storitev v celotnem zdravstvenem sistemu," pravi generalni sekretar Zveze organizacij pacientov Gregor Cuzak.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da so interpretacije napačne in da koncesionarji niso ostali brez osebnega dohodka. "Zasebni zdravstveni delavci in samostojni podjetniki so v resnici fizične osebe z dejavnostjo. Kar pomeni, da si ne izplačujejo plače, ker niso zaposleni sami pri sebi, ampak hkrati tudi nimajo dobička. Razlika med plačilom, ki ga prejmejo in med stroški, ki jih imajo, ostane njim osebno, nič od tega se ne spreminja," razlaga generalna direktorica Direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Jasna Humar. Na očitke glede prenizkih cen storitev, odgovarja: "Veste, cena je za kupca vedno previsoka, za prodajalca pa prenizka."

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje pa pojasnjujejo, da so pogovori glede financiranja z Zdravniško zbornico v teku in da s posodabljanjem standardnih materialov, uvajanjem novih postopkov zdravljenja, stroškovnimi analizami ter dodatnim financiranje vzpostavljajo pogoje za kakovostno in dostopno javno zobozdravstvo.