Zaradi koronavirusa na udaru tudi samozaposleni, država obljublja pomoč

Ministrstvo za gospodarstvo pripravlja ukrepe za pomoč samostojnim podjetnikom, ki jih je prizadelo širjenje novega koronavirusa, sta danes poudarila ministra za gospodarstvo in delo, ki opravljata tekoče posle, Zdravko Počivalšek in Ksenija Klampfer. S tem sta odgovorila tudi pozivom OZS, ki opozarja na eksistencialno ogroženost samozaposlenih.

Počivalšek je iskanje rešitev napovedal na današnjem zaslišanju pred matičnim odborom DZ, Klampferjeva pa je na novinarski konferenci po seji vlade dejala, da na gospodarskem resorju se ukrepe za to skupino zaposlenih že pospešeno pripravljajo.

'Samozaposleni so najranljivejša skupina'

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so medtem že v sredo izpostavili, da je zaradi koronavirusa v gospodarstvu na udaru več deset tisoč samozaposlenih. "Zavedati se moramo, da so prav samozaposleni najranljivejša skupina. V primeru, ko neka samozaposlena frizerka zboli ali pa zaradi strahu pred koronavirusom ostane brez dela, je ogrožena njena eksistenca. Zato od države pričakujemo, da bo ustrezno poskrbela tudi za samozaposlene," je bil odločen predsednik OZS Branko Meh.

V današnjem odprtem pismu Počivalšku in Klampferjevi pa je Meh zapisal, da se situacija poslabšuje iz dneva v dan, "saj v mnogih panogah prometa praktično ni več, odpovedane pa so tudi vse rezervacije za mesece vnaprej".

Kot je povedal, so na sredinem posvetu Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), posvečenem predlogu zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače, ki ob širjenju virusa predvideva subvencioniranje čakanja na delo doma in v določenih primerih karantene, zato večkrat izpostavili, da je treba poskrbeti tudi za samozaposlene.

Predstavniki ministrstva za delo so jim pojasnili, da to ni mogoče, in tudi Klampferjeva je danes dejala, da mora ukrepe za samozaposlene, ki so gospodarski subjekti, pripraviti ministrstvo za gospodarstvo.

Na ESS so zato v sredo, tako Meh, pripravili sklep, da gospodarsko ministrstvo v roku 15 dni pripravi interventni zakon s posebnim poudarkom na ukrepih blaženja izpada dohodka samozaposlenih. "Danes dopoldne pa je potekala dopisna seja ESS, na kateri je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo zahtevalo umik tega sklepa. To je po našem prepričanju nedopustno," je oster prvi mož OZS.

Čakanje na delo: država bo krila 40 odstotkov plače

Kot je razvidno iz predloga zakona, ki ga bo DZ obravnaval po nujnem postopku in je objavljen na spletnih straneh vlade, bo država delodajalcem priskočila na pomoč v primerih, ko zaradi slabega poslovnega položaja ne bodo mogli zagotavljati dela najmanj 30 odstotkom zaposlenim delavcem hkrati in jih bodo napotili na začasno čakanje na delo.

Sprva je sicer ministrstvo za delo, ki je predlog pripravilo, načrtovalo, da bo ukrep na voljo tistim delodajalcem, ki zaradi težav ne bodo mogli zagotavljati dela najmanj 50 odstotkom zaposlenim delavcem hkrati. Delodajalske organizacije pa so opozarjale, da je ta spodnja meja previsoka.

Pomoč države je predvidena tudi v primerih, ko delavec dela ne bo mogel opravljati zaradi karantene, odrejene z odločbo ministra za zdravje.

V obeh primerih bodo delavci upravičeni do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove za nadomestilo plače. Pri čakanju na delo bodo breme izplačila nadomestila plače v višini 60 odstotkov nosili delodajalci, preostalih 40 odstotkov pa država, pri karanteni pa bo za nadomestilo plače po zadnjem predlogu zakona poskrbela izključno država.

Obdobje delnega prejemanja povračila nadomestila za namen začasnega čakanja na delo bo lahko trajalo največ tri mesece oziroma za obdobje odrejene karantene.

V predlogu zakona so predpisani tudi pogoji za uveljavitev delnega povračila nadomestila plače, med drugim se bo moral delodajalec zavezati k ohranitvi delovnih mest delavcev na začasnem čakanju na delu še za vsaj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.

Delodajalec bo pravico do delnega povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo v elektronski in pisni obliki, vložiti pa jo bo moral pri Zavodu RS za zaposlovanje.

Do delnega povračila nadomestila plače pa ne bodo upravičeni delodajalci, ki so davčni dolžniki, neplačniki plač in prispevkov za socialno varnost, kršitelji delovne zakonodaje ter tisti, nad katerimi je bil uveden postopek insolventnosti.

Kot še izhaja iz predloga zakona, bo interventni ukrep za subvencioniranje državo stal 50 milijonov evrov, za subvencioniranje karantene pa 520.000 evrov. Pet milijonov evrov bo zagotovljenih iz splošne proračunske rezerve, razlika pa s prerazporeditvami sredstev v okviru možnih prihrankov državnega proračuna.

Ministrstvo za delo v gradivu pojasnjuje še, da je namen interveniranja "prispevati k ohranitvi delovnih mest v podjetjih, ki poslujejo v prizadetih panogah" oziroma ohranitvi pravic delavcev in zmanjšanju pritiska na odprto brezposelnost.