Čaleta glede menjav na NPU: To je modus operandi že več kot pet let

Spet nova menjava na vrhu Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki je bil ustanovljen za pregon najhujših oblik gospodarskega in drugega kriminala. Včeraj se je na vrh zavihtela Petra Grah Lazar, ki naj bi veljala za favoritko vladne SDS, ki pokriva resor notranjih zadev. In kdor obvladuje policijo, obvladuje marsikaj in ima veliko politično moč, saj lahko posredno vpliva tudi na potek kriminalističnih preiskav, ki naj bi odkrivale najtežja gospodarska in druga kriminalna dogajanja, ki pogosto vodijo tudi do politikov. In namen je dosežen.

Nov obraz na vrhu NPU. V zadnjih petih mesecih še tretja primopredaja. Urad za pregon najzahtevnejših kaznivih dejanj gre v roke doktorici poslovnih ved, ki ji, kot pravi strokovnjak za policijska pooblastila Miroslav Žaberl, sicer ne gre očitati mladosti, ampak ima zelo malo operativnih izkušenj. "In skoraj nič vodstvenih," dodaja.

Menjava naj bi se po naših informacijah zgodila ravno v času, ko sta na mizi zdaj že nekdanjega šefa NPU na podpis čakali ovadbi zoper Žana Mahniča, svetovalca v kabinetu premierja, in obrambnega ministra Mateja Tonina. Očitke o političnem kadriranju so v vladajoči stranki zavrnili, češ da ne gre za politično menjavo.

Ravno spolitiziranost in samovoljo pri izbiri primerov je premier Janez Janša na julijski seji državnega zbora očital slovenskemu FBI. "Ima se čas ukvarjati s hišno preiskavo pri podpredsedniku vlade, ni se pa ukvarjala s TEŠ6," je dejal predsednik vlade.

Menjavo na vrhu NPU so v opoziciji pospremili s katastrofičnimi izrazi. "Gre ne samo za najbolj brutalno kadrovanje v zgodovini NPU, ampak tudi za eno najbolj brutalnih kadrovanj v zgodovini naše države," pravi Maša Kociper (SAB). V koalicijski Desus pa medtem mirno. "Vlada ima to možnost, da to spreminja. Je to tudi legitimno. Ali je to tudi v redu, pa v tem trenutku ne znam povedati," meni Franc Jurša.

Da je takšna rošada slaba, tako za kriminaliste kot za državljane, pa dodaja strokovnjak za policijska pooblastila Žaberl. Prvim daje napačen signal, kako se v policiji pridobi pozicijo, drugim pa, da se na tako zahteven položaj imenuje osebo brez izkušenj.

Kaj takšne menjave pomenijo za delovanje NPU, je sinoči za oddajo 24UR ZVEČER povedal Denis Čaleta, strokovnjak za varnostna vprašanja. "Priča smo političnemu kadrovanju, ki v končni posledici ne prinaša nič dobrega za tako pomemben organ, kot je policija," odgovarja na vprašanje, kako gleda na dogajanje na NPU in imenovanje Grah Lazarjeve za novo vršilko dolžnosti direktorice. "To zavedanje, da je v Sloveniji relativno nestabilen politični sistem, kjer se vsakokratne vlade zelo hitro menjajo in skoraj nobena ne konča svojega mandata, in če to miselnost prinašajo tudi v strokovne organe, se pravi, da tako hitro menjajo ljudi na ključnih položajih, potem seveda ne moremo pričakovati, da bodo ti organi lahko dolgoročno učinkoviti," dodaja.

Zakaj pa po njegovem za državo, če se politika tako globoko usede v organ, kot je NPU, ni dobro? "Preprosto se moramo zavedati, da govorimo o strokovnih funkcijah. In seveda strokovne funkcije bi morale biti relativno neodvisne od politike. Če že - politika lahko zamenja samo generalnega direktorja policije, za vse, kar je nižje, bi moralo biti edino merilo strokovnost in pa seveda izkušnje pri vodenju," pravi Čaleta. V vseh teh primerih pa po njegovih besedah tega ni videti. "Kar je še slabše, da se menjave vršijo zelo hitro. In pa to, kar spremljamo po medijih, je samo vrh ledene gore ... Žalostno dejstvo je, da se takšno kadrovanje vrši tudi v nižjih strukturah policije; in glede na to, da ima Slovenija izredno osiromašen kadrovski bazen, si lahko mislimo, da nam bo zelo hitro zmanjkalo strokovnega kadra, ki bo v prihodnje še sposoben ali pa bo sploh želel prevzeti dolžnosti," opozarja strokovnjak.

Kaj torej pomeni tak signal vladajoče politike, ki je globoko zabredla tudi v strokovni del delovanja policistov, kriminalistov ... NPU naj bi namreč preiskoval najtežje primere organiziranega kriminala, ki pogosto seže tudi do politikov. Čaleta odgovarja, da je to pravzaprav ta srž problema, kjer ne moremo obtožiti samo zdajšnje vlade. "Namreč, to je modus operandi že več kot pet let - da enostavno s političnimi nastavitvami in stalnimi menjavami in z nekompetentnim kadrovanjem siromašiš strokovnost v teh organih. In v prihodnosti je za pričakovati, da ljudje, ki bi morali preiskovati najtežja kazniva dejanja, enostavno ne bodo tvegali svojih karier, ampak bodo zelo oportunistično sledili navodilom vsakokratnega politično nastavljenega vodje."

Strokovnjak za varnostna vprašanja meni, da bi moral vsakokratni generalni direktor policije v celoti izvesti svoj mandat, šele po tem, če bi res bile kakšne strokovne napake, bi ga politika lahko zamenjala. "Takšna primerjalna praksa je tudi v tujini, saj ljudje na teh strateških položajih ostajajo več let, to pa daje tem organom tisto potrebno mirnost in strokovnost, da lahko - ne glede na to, če je politično področje nestabilno - normalno funkcionirajo. To pa v Republiki Sloveniji v zadnjih letih absolutno ni praksa," zaključuje.