KPK ugotovil nove nepravilnosti, Cantarutti: Danes bi ravnal enako

Po tem, ko je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) konec septembra v okviru preiskav, povezanih z nabavami zaščitne opreme, ugotovila kršitev integritete nekdanjega državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) Aleša Cantaruttija, je zdaj sporočila še druge pravnomočne ugotovitve iz omenjene preiskave.

Ne samo podjetje Hmezad - TNT, KPK je ugotovila, da je Cantarutti privilegiral tudi podjetje MEDICOP. Kot so pojasnili, je marca in aprila 2020 v povezavi z naročili zaščitne opreme pri družbi MEDICOP z več dejanji neutemeljeno posegal v delo Zavoda RS za blagovne rezerve, privilegiral točno določenega ponudnika in s tem omogočil neenakopravno obravnavo ponudnikov. 

V zvezi s sklenjenimi pogodbami z družbo MEDICOP je namreč nepooblaščeno odobril hitro realizacijo nakupa kisika, poslal več navodil za realizacijo ponudb oziroma pogodb in se vpletel v urejanje bančne garancije. V funkciji državnega sekretarja teh pristojnosti ni imel, saj je bil za vodenje postopkov javnega naročanja za nabave zaščitne opreme pooblaščen Zavod za blagovne rezerve (ZRSBR).

Ravnal v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo državnega sekretarja 

S tem je kršil 17. člen Zakona o državni upravi in prekoračil svoje pristojnosti ter ravnal v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo državnega sekretarja, kar predstavlja kršitev integritete, so opozorili pri KPK.

V skladu z ZIntPK je integriteta "pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi".

Cantarutti je na 22. seji senata Komisije 18. maja 2021 povedal, da je bila njegova pristojnost in naloga pri nabavi zaščitne opreme nuditi pomoč. Povedal je, da je on prosil družbo MEDICOP, da pomaga pri dobavi mask tipa FFP2, ki jih ni bilo v Sloveniji, saj je vedel, da se ukvarjajo z medicinsko opremo, da imajo povezave v Avstriji in da to lahko zagotovijo. Povezal jih je z avstrijskim dobaviteljem in jih prosil, da to dobavijo. Povedal je, da je proizvajalec (t.j. avstrijsko podjetje) sporočil MGRT, kakšne so cene in da je družba MEDICOP vzela le 4 % provizije ter je bila zato korektna cena, saj so drugi jemali po 50 %.  Povedal je še, da bi še enkrat počel popolnoma enako, če bi se znašel v isti situaciji. Na nujni seji odbora za zdravstvo 21. aprila pa je dejal:  "Cena je bila višja, drži. Ena višjih, ampak spet, v tistem trenutku, ko smo se za to dogovorili, na zalogi v Rojah ni bilo niti tisoč mask FFP2 za medicinsko osebje in zato sem zavestno, spet sem se jaz tukaj odločil, lahko rečem, v soglasju s kolegi seveda, smo rekli da. Pa me terjajte za odgovornost, ampak v tistem trenutku se mi je zdelo to najbolj smiselno in racionalno, ker so bile vendarle maske skoraj da na dvorišču."

Komisija ugotavlja, da je Cantarutti uslužbencem ZRSBR dajal navodila o sklenitvi pogodbe in s tem odločno vplival na izvedbo obeh nabavnih postopkov. Sodeloval je v celotni komunikaciji s ponudnikom, pri urejanju bančnih zadev in se celo vključil v pravico naročnika do pogajanj, kar je nedvomno preseglo njegove pristojnosti in kaže na priviligiranje točno določenega ponudnika. Pomembno pa je tudi dejstvo, da je osebno kontaktiral omenjeno družbo, ker jih pozna in da se je on odločil za konkretnega ponudnika (v soglasju s kolegi iz MGRT), s čimer pa je nedvomno presegel svoje pristojnosti.

Da si je Cantarutti prizadeval za sklenitev posla s točno določenim ponudnikom, je po mnenju KPK prepričljivo in odločno izpovedala tudi priča Ivan Gale, ki je povedal, da je izrazil pomisleke glede previsoke cene mask FFP2 in da bodo še razmislili o podpisu te pogodbe. Dvoma v verodostojnost njegovih izjav niso našli in v njegovo resnicoljubnost tudi ne dvomijo. 

Tudi v izrednih razmerah je nujno zagotoviti enakopravno obravnavo in transparentnost postopkov 

Komisija ob tem znova poudarja, da je kljub izrednim razmeram, ki so narekovale hitrost in način izvedbe postopkov v tistem času, nujno, da so ponudniki obravnavani na enak način, da so postopki transparentni in so tako zagotovljeni vsaj minimalni standardi javnega naročanja. Z navedenimi ravnanji tedanjega državnega sekretarja pa je bilo določenemu ponudniku omogočeno boljše pogajalsko izhodišče. "S tem se izničita načelo enakopravnosti in namen pravno reguliranih postopkov, ki naj bi zagotavljali objektivno presojo, krepijo pa se klientelizem, korupcijska tveganja in netransparentno odločanje," naštevajo.

KPK je v skladu s svojo nalogo krepitve integritete in pravne države ter preprečevanja korupcije zaradi ozaveščanja in vzpostavljanja ustreznih standardov v delovanju funkcionarjev in drugih uradnih oseb v prihodnje ugotovitve na svoji spletni strani objavila v celoti (v skladu z določbami predpisov, ki urejajo varstvo določenih vrst podatkov).  

Kot so zapisali, so ugotovitve pravnomočne, obravnavana oseba zoper njih ni vložila upravnega spora niti ni podala izjasnitve nanje. "Gre za druge ugotovitve kršitve integritete Aleša Cantaruttija, tokrat v povezavi z njegovimi ravnanji pri nabavi zaščitne opreme pri družbi MEDICOP, saj Komisija postopke preiskav vodi smiselno glede na različne sklenjene posle. V prvih ugotovitvah je bila kršitev integritete ugotovljena v posredovanjih za posle družbe HMEZAD – TNT. Postopki pred Komisijo v povezavi z nabavo zaščitne opreme so s tem zoper to obravnavano osebo v celoti zaključeni," so še dodali. 

Cantarutti: Žal že dolgo ugotavljam, da bi bilo zame bolje, če bi se zaprl v pisarno in izklopil telefon

Cantarutti je v odzivu na ugotovitve KPK zapisal, da je pri nabavah zaščitne opreme ravnal po svoji vesti, z najboljšimi nameni in v želji, da bi Zavodu RS za blagovne rezerve v epidemiji čim prej zagotovili potrebno zaščitno opremo za državo. "Če bi bil danes postavljen v tak položaj, bi ravnal enako," zatrjuje.

Pojasnil je, da so na ministrstvu ob začetku epidemije prejemali klice iz slovenskih bolnišnic, naj zagotovijo dodatne količine kisikovih enot, ki jih bodo potrebovali ob morebitnem zaostrovanju razmer. Zavod blagovnih rezerv je bil takrat že brez direktorja, ki je zbolel za covidom-19, "in zelo neodziven, saj se je znašel pred izjemno zahtevno nalogo zagotovitve zaščitne medicinske opreme, kar ni njegovo osnovno poslanstvo, in predvsem z nesposobnim namestnikom direktorja".

Kot je zapisal, ne zanika, da je enkrat poklical na zavod in poslal nekaj elektronskih sporočil ter jih prosil, naj vendarle poskrbijo za papirologijo glede pogodbe z dobaviteljem kisikovih enot, slovenskim podjetjem Medicop. "Niti slučajno pa ni bil moj namen favoriziranje posameznega podjetja, dejstvo pa je, da je kisikove enote v tistem trenutku ponujal le Medicop," je dodal.

Po njegovih navedbah so vojne razmere na globalnem trgu medicinske opreme botrovale hitremu odzivanju "in prepričan sem, da sem storil samo tisto, kar bi vsak normalen človek, ki mu ni vseeno za Slovenijo in bi se znašel na mojem mestu". "Žal že dolgo ugotavljam, da bi bilo zame bolje, če bi se zaprl v pisarno in izklopil telefon," je dodal.

KPK kot institucijo spoštuje, se pa "niti slučajno" ne strinja z očitanimi obtožbami o preseganju pooblastil, "saj menim, da komisija ni upoštevala vseh razmer, v katerih smo na ministrstvu takrat delovali in sprejemali odločitve", je še zapisal.