'Čas je, da zaradi stvari, ki se dogajajo v Anhovem, ljudje začnejo odhajati v zapor'

Nesreča z onesnaženjem pitne vode z industrijskimi odplakami podjetja Eternit se je zgodila 24. julija lani, tamkajšnja okoljska društva pa so se po besedah Mateje Sattler iz Eko Anhovo zaradi neodzivnosti pristojnih služb in suma kršitev raziskovanja lotila sama. "Potrdili smo sume, da so težave z vodno oskrbo tam bistveno večje in kompleksnejše, da ne zadevajo nekaj deset ljudi v Anhovem, ampak več kot tisoč ljudi na območju Deskel, Anhovega in ostalih zaselkov," je spomnila na današnji novinarski konferenci v Ljubljani. Na podlagi dokumentov, ki so jih pridobili, so težave po njenih besedah tudi posledica prijateljskih odnosov med občino in podjetjem Salonit Anhovo, ki imajo dolgo zgodovino.

Prek informacijske pooblaščenke so v društvih Eko Anhovo in Danes prišli do informacije, da se za potrebe oskrbe s pitno vodo uporablja Salonitovo pomožno črpališče, namenjeno črpanju industrijske vode, ki je brez vseh potrebnih dovoljenj za oskrbo s pitno vodo. Takrat so, kot je pojasnila Sattlerjeva, z ugotovitvami seznanili okrožno državno tožilstvo, protikorupcijsko komisijo, računsko sodišče in javnost. A stvari se po več kot letu dni agonije ne premaknejo z mrtve točke, je izpostavila. 

V društvih so po nadaljnjih poizvedovanjih in posredovanju informacijske pooblaščenke prišli še do dokumenta, ki po besedah Sattlerjeve kaže na neverjetno brezbrižnost in aroganco odgovornih na lokalni ravni. "Razvidno je, da so za okvaro teh črpalk v rovu in črpanju vode za potrebe oskrbe s pitno vodo vedeli vsi, razen uporabnikov, ki so občini vestno plačevali položnice, misleč, da pijejo vodo iz vrtine, ki so jo zvrtali s pomočjo evropskih sredstev, v resnici pa smo pili vodo, ki se je črpala tik pod tovarno in h kateri so primešane različne primesi, ki si jih človek ne bi želel, med drugim tudi fekalije iz dela Kanala," je dejala.

Dokument z datumom 30. maj 2019 je podpisala županja Kanala ob Soči Tina Gerbec, v vednost pa je bil poslan Salonitu in Salinvestu. "Kar je po našem mnenju najbolj arogantno in nehigienično, je, da je bila okvara črpalk ocenjena na skromnih 5000 evrov in se teh sredstev iz takšnih ali drugačnih razlogov za popravilo ni zagotovilo," je dejala.

Pozneje so odgovorni kljub temu vedenju podpisali zaupen aneks o obnovi vodarne Močila, ki bi kot možen vir uporabljala Salonitovo pomožno črpališče, brez dovoljenja za črpanje pitne vode. Aneksa niso želeli razkriti in so ga dobili šele po posredovanju informacijske pooblaščenke. "Vedeli so, da se voda črpa nezakonito, da se uporablja vir, ki za to ni primeren, hkrati je jasno zapisano, da je prišlo do okvare črpalke zato, ker vode ni bilo v rovu," je dodal Miha Stegel iz Civilne iniciative Danes.

Županja po Steglovih besedah nima nikakršnega zaupanja več in zahtevajo njen takojšen odstop. Inšpekcija je po njegovi oceni zatajila, zdaj pa v društvih pričakujejo, da bosta vlada in ministrstvo za okolje in prostor urgentno posredovala in uredila nov vodni vir iz Mrzleka.

Prebivalce Anhovega so podprli tudi v Eko krogu, Ekologih brez meja in Mladih za podnebno pravičnost. Uroš Macerl je zgodbo v Anhovem označil za žalostno in nedopustno. "Odgovorni do danes niso kaznovani in to se ne dogaja prvič. V okoljskih zgodbah je to pravzaprav stalnica. Dokažemo vse krivice, povemo za krivce, damo dokumente pristojnim, odgovornih pa se ne zamenja, se jih ne kaznuje in se jih ne odstavi," je bil kritičen.

"Primer v Anhovem kaže vse, kar je narobe na področju okolja. Tudi ko je tako jasna slika, kaj je narobe, se ne zgodi nič. Kako bomo potem tem ljudem zaupali, da nam bodo pomagali iz podnebne krize, odpadkovne krize ..." je dodala Urša Zgojznik iz Ekologov brez meja. Tveganje za zdravje po besedah Maše Cvetežar iz Mladih za podnebno pravičnost razumejo tudi mladi, ki se iz Kanala ob Soči množično izseljujejo. Stegel je sklenil, da se počasi nabira kritična masa dokumentov, da se bodo začele podajati kazenske ovadbe. "Čas je, da zaradi stvari, ki se dogajajo v Anhovem, ljudje začnejo odhajati v zapor," je dejal.

Odziv Salonita Anhovo

V Salonitu Anhovo so pojasnili, da je bila vodarna Močila vsa leta ustrezno vzdrževana in je zagotavljala varno vodooskrbo s pitno vodo. Poudarili so tudi, da je priprava pitne vode v skladu z zakonodajo v upravljanju občinske javne službe, ki je vodno dovoljenje pridobila leta 2013. "Salonit Anhovo pa je nosilec vodnega dovoljenja za tehnološko vodo, ki jo uporablja za hlajenje naprav v procesu proizvodnje cementa, ki nikoli ne prihaja v kontakt s snovmi iz procesa in zato ostaja neonesnažena. Vodno dovoljenje, ki ga ima Salonit Anhovo, se torej nanaša izključno na tehnološko (hladilno) vodo. Uporaba hladilne vode nima nikakršne povezave z razvodom pitne vode," so pojasnili in dodali, da niso nikoli kršili vodnega dovoljenja, "kar potrjujejo tudi različne inšpekcije, ki niso nikoli ugotovile nikakršnih kršitev".

Občina prepričana v politično ozadje napadov

Na Občini Kanal ob Soči pa so v svojem odzivu zapisali, da so od septembra 2019 deležni rednih napadov, za katere ocenjujejo, da so zgolj politično motivirani. Dokument, ki so ga danes javnosti predstavili v društvih, pa je po zagotovilih občine "zgolj opozorilo družbi Seng, da mora v primeru posegov v dovodnem rovu HE Plave obveščati vse deležnike (Salonit, Salninvest in občino), da bi se lahko pravočasno pripravili na novo nastale razmere".

Kot so dodali, lahko potrdijo izjavo županje iz lanske jeseni, da o okvari črpalke ni bila seznanjena. "Režijski obrat občine Kanal ob Soči, ki zagotavlja vodooskrbo v občini, dela v skladu s pravilnikom o pitni vodi ter je pod stalnim inšpekcijskim nadzorom, zato so vse obtožbe zlonamerne in odveč," so dodali.