Slovenija

Čas, ko nič ni več sveto

Ljubljana, 26. 06. 2011 18.50 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min

Avtor

P.K.

Kako naj si razlagamo rop pošte, ko je storilec ropal zato, da bi poplačal svoje dolgove? Ali pa šok v Kresnicah, ko sta se moška podala na roparski pohod od Divače do Kresnic, ki je bil usoden za poštno uslužbenko? Kje smo, kam gremo, kaj lahko storimo, da bi bilo takšnih zgodb čim manj?

tv klub rop kriza pošta ropar ropanje apatija vrednote

KOMENTARJI (53)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV

Uporabnik113189

27. 06. 2011 08.23

SITA VRANA LAČNE NE RAZUME so včasih na takšne denate odgovorili moji stari starši, ki so preživeli prvo svetovno, pa drugo, komunizem in nazadnje socializem, pa še vračanje v kapitalizem. Ne moremo trditi da ni resnice v besedah, da je Slovenija kot država veliko dosegla. Smo v družini bogatih držav in kot država sedimo pri bogati mizi. No, naj se malce popravim, naše elite sedijo pri bogati mizi. Vsi ostali pa lovimo drobtinice s te bogate mize, pa menda bo še teh v kratkem zmanjkalo. Ob osamosvojitvi je bilo govora, da bomo kot aktivni člani EU lažje sodelovali in tudi sami kreirali bolj človeško politiko zahoda. Nič od tega ni zaslediti, prej obratno, naše elite celo zagovarjajo najbolj desno obliko kapitalizma tako pri nas kot v EU. Hkrati pa naša družba ni oblikovana tako kot so moderne zahodne družbe in nismo odporni na krize ( beri naš povprečen državljan nima privarčevanega kapitala za čas brez službe podobno kot zahodni svet, da ne govorimo o naših podjetjih). Le bogata podjetja namreč v času krize lahko kupujejo poceni in iz krize izidejo še močnejša. Naša so večinoma vsa pod hipoteko. To kar se dogaja sem pričakoval, pričakujem tudi, da bo prišlo do krepke reorganizacije občin ( v dobrem ali slabem smislu) ker je čas brezglavega zapravljanja za infrastrikturo mimo. Sistem, zgrajen na DDV-ju namreč deluje samo, če denar kroži, kar je pri nas misija nemogoče. Prihodki v proračun se bodo povečali samo, če bodo ljudje več zaslužili in zapravljajli. Pri nas pa zasluži samo še elita, ki svoje prihranke nosi iz države, vsem ostalim pa prihranki kopnijo. Našo družbo trenutno vodita dve politiki. Tako imenovana leva, ki sicer poskuša zaustaviti to drvenje v pogubo in nekako kljub splošni nepriljubljenosti s težavo vzdržije socialni mir in najema kredite, da bi zagotovili denarni tok in s tem prihodke v proračun.. Druga, kateri se obeta oblast, pa je radikalna, mnogo tega ne razume in bo po naslednjem štiriletnem obdobju vladanja ostro zategnila vajeti in udarila po srednjem in revnem sloju ter tako zapustila samo še ruševine ter kaos. Čaka nas težkih dvajset let varčevanja in odplačevanja dolgov na vseh ravneh v primeru miru. Tako globoke krize pa so nepredvidljive in kaj lahko pride tudi do "pogovora z drugimi sredstvi".