Kazni za nepravočasno vložene ali nevložene napovedi za dohodnino so visoke. Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznika, če ta ne vloži davčne napovedi za prejšnje leto v roku oziroma jo vloži prepozno. Kot taka se šteje napoved, ki je vložena v dveh mesecih po izteku roka za vložitev, to je do 31. maja.
Denarno kazen 100.000 tolarjev pa bo potrebno odšteti: če posameznik davčne napovedi ne vloži oziroma jo vloži po poteku dveh mesecev od roka za vložitev napovedi; če vloži davčno napoved, ki ne vsebuje podatkov, potrebnih za odmero davka; če v napovedi navede neresnične podatke.
Z denarno kaznijo od 300.000 do šest milijonov tolarjev pa se kaznuje za prekršek posameznik, če z namenom, da bi se sam ali kdo drug popolnoma ali deloma izognil plačilu dohodnine, davkov ali drugih predpisanih obveznosti fizičnih ali pravnih oseb, posreduje napačne podatke o dohodkih, stroških, predmetih ali drugih okoliščinah, ki vplivajo na ugotovitev takšnih obveznosti, ali na kakšen drug način preslepi davčni organ.