'Če bi ceste spregovorile'

Že dvanajstič zapored Zavod Varna pot, pod okriljem Organizacije združenih narodov (OZN), Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ter Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč (FEVR), obeležuje svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Tako se danes spominjamo vseh, ki so umrli ali se poškodovali v prometnih nesrečah, prav tako pa tudi njihovih bližnjih, prijateljev, sodelavcev in znancev.

Letošnje aktivnosti potekajo pod sloganom Če bi ceste spregovorile in podsloganom Prispevajmo svoj delež k izboljšanju varnosti v cestnem prometu.

V Sloveniji prvič obeležili dan spomina na žrtve prometnih nesreč leta 2007

Britanska nevladna organizacija Road Peace je prva, ki je leta 1993 organizirala obeležitev spomina na žrtve prometnih nesreč. Sledile so aktivnosti, ki jih je podprlo FEVR, ki je žrtvam posvetilo tudi evropski dan spomina. Z idejo francoske nevladne organizacije Esperanza – prižiganjem lučk v spomin in sloganom Spomni se in premisli – pa je gibanje dobilo nov zagon in se razširilo po vsem svetu.

Leta 2005 so gibanje podprli ZN, dve leti pozneje pa je WHO na podlagi Resolucije ZN 60/5 imenovala tretjo nedeljo v novembru za svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Leta 2011 je podporo aktivnostim podal tudi Evropski parlament. V Sloveniji smo svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč prvič obeležili leta 2007.

Ceste terjajo velik krvni davek

WHO ocenjuje, da na svetu v prometnih nesrečah letno umre približno 1,24 milijona udeležencev, na dan to pomeni smrt najmanj 3.390 oseb. Okoli 50 milijonov ljudi se poškoduje, pet milijonov pa jih za vedno ostane invalidnih. 59 % umrlih na cestah je starih od 15 do 44 let.

V EU je leta 2017 na cestah umrlo 25.250 tisoč ljudi, kar je 50 mrtvih na milijon prebivalcev, kažejo podatki Evropske komisije. Leta 2016 je bilo smrtnih žrtev 25.964. Število mrtvih na cestah EU se je v primerjavi z zadnjimi štirimi leti zmanjšalo za 3 %. Lani se je na cestah EU huje ali lažje poškodovalo 1,8 milijona ljudi.

V Sloveniji se je, po podatkih policije, lani zgodilo 17.639 prometnih nesreč, v katerih se je 7.901 oseba poškodovala, od tega se je huje poškodovalo 851 oseb, lažje pa 7.050. Prometne nesreče so lani terjale 104 življenja. Od leta 2007, odkar v Sloveniji obeležujemo dan spomina na žrtve prometnih nesreč, je število prometnih nesreč upadlo za več kot polovico (56,9 %). Več kot za polovico je upadlo tudi število smrtnih žrtev (leta 2007 jih je bilo 294, leta 1991 pa je na naših cestah umrlo 462 oseb).

Težka preizkušnja za svojce

Prometna nesreča ne izbira, za seboj pa pušča tragične in nepopravljive posledice, s katerimi se morajo soočiti sorodniki, prijatelji in znanci žrtve. Kot je zapisala Andrejka Kozlevčar s Centra za osebnostni razvoj in psihoterapijo, je žalovanje proces, ki nima roka trajanja, poteka pa v več fazah. Ob novici, da je umrl naš bližnji, se najprej soočimo s šokom, ki lahko traja eno uro ali pa en teden. V fazi šoka se človek počuti popolnoma brez nadzora, ponavadi se sploh ne zaveda, kaj se dogaja. Šoku sledi zanikanje, ki služi kot obrambni mehanizem, ki nam omogoči, da bolečo izkušnjo omilimo. Sledi faza zanikanja, ko iščemo krivca za smrt ljubljene osebe, nato pa sledi faza pogajanja z namenom, da dobimo še eno priložnost. Po vsem tem, sledi globoka žalost. "Človek se sooči s svojo bolečino. Ko bolečina popusti do te mere, da lahko uvidimo realnost, nastopi zadnja faza: sprejemanje. V tej fazi lahko ponovno vlagamo vase in v svojo prihodnost," opisuje Kozlevčarjeva in nadaljuje, da so smrti in izgube del življenja, zato jih ne moremo napovedati ali jim uiti. Je pa pomembno, da žalovanju, ki smrti, izgubi ljubljene osebe, sledi, pustimo prostor in čas.