Dobrnski župnik: Levi samo nagajajo, če bodo prišli na oblast, bomo res v komunizmu

Dobrnski župnik Milan Strmšek je v oznanilih od 1. 8. 2021–8. 8. 2021 na uradni spletni strani Župnije Dobrna objavil zapis, v katerem je uvodoma pozval k cepljenju proti covid-19, potem pa je nadaljeval s političnim nagovarjanjem svojih faranov: "Poslušajmo zdravnike in ne politične aktiviste, ki bi na vsak način radi zrušili to vlado. Šele na prihodnjih volitvah bodo lahko izrazili svojo voljo in ne na ulici. Ne nasedajmo jim."  

Zapis je nadaljeval z besedami: "Ne znam si zamišljati, katera leva vlada bi tako uspešno prebrodila to situacijo, kakor jo je ta aktualna, in še nam državljanom je pomagala. Zavedajmo se tega dejstva. Levi ne znajo drugega, kot samo nagajati, če bodo prišli z volitvami na oblast, nas bodo res pahnili v popolno revščino in bomo res v “komunizmu”."   

'Politiki izkoriščajo cerkev za svojo promocijo, cerkev pa se naslanja na politiko in se vmešava v določene stvari, v katere se ne bi smela'

Za komentar smo zaprosili politologa dr. Alema Maksutija, ki meni, da gre v tem primeru zagotovo za kršitev ustave in zakonskih načel: "To je popolnoma neprimerno. Cerkev je po Ustavi ločena od države in bi se v tem smislu morala ukvarjati z duhovnimi in cerkvenimi stvarmi, ne pa se vpletati v javni prostor in v politiko."  Kot dodaja, je to sicer praksa tudi v drugih državah, recimo v pravoslavnih državah je Cerkev še bolj integrarni del ne le javnega, ampak tudi političnega življenja: "Od leta 1991 v obdobju postkomunizma je meja med ločenostjo cerkve od države v vseh postsocialističnih državah postala fluidna, prehodna, in v tem primeru politiki izkoriščajo cerkev za svojo promocijo, cerkev pa se naslanja na politiko in se vmešava v določene stvari, v katere se ne bi smela." To vsekakor ni primerno, je ocenil dr. Maksuti, ni pa to slovenski unikum, saj je takšna praksa vidna tudi v drugih državah, tako srednjeevropskih kot tudi na Zahodu, dodaja. 

Kot pojasnjuje dr. Marjan Smrke iz Centra za proučevanje kulture in religije iz ljubljanske fakultete za družbene vede, kaj sploh pomeni načelo ločenosti cerkve od države, se načelo ločenosti države in religije oz. cerkva (verskih organizacij) v prvi vrsti tiče odnosa države, politike, vsakokratne vlade do religije oz. cerkva. To načelo je spoštovano, če država ne vzpostavlja privilegiranega odnosa z nobeno cerkvijo, če nobene niti simbolično ne privilegira oz. če se z nobeno ne istoveti. Če pa tak odnos vzpostavlja, uveljavlja neenakopravnost državljanov glede na versko opredelitev.  

Kot izpostavlja, pa je drugo vprašanje odnos religij oziroma cerkva do države, politike, vsakokratne vlade: "Ta odnos je lahko tak, da na nek način nagovarja politične akterje k temu, da bi privilegirali religijo (cerkve) na sploh ali eno izmed njih. Eden izmed načinov je prav taka vulgarno neposredna podpora določeni politični stranki, kot jo izraža ta zapis." 

Kot dodaja, se je Rimskokatoliška cerkev (RKC) pri izrekanju podpore določeni politiki v 20. stoletju večkrat močno opekla: "Pomislimo na slavospeve Mussoliniju, na priznanje Hitlerjeve vladavine in podporo več avtoritarnih režimov v južni Ameriki. To pomeni, da je zlorabila svojo duhovno avtoriteto za podporo moralno zavržnih političnih režimov.  Tudi to je najbrž vodilo k spremembam, ki so se izrazile tekom 2. vatikanskega koncila (1962–65), v Zakoniku cerkvenega prava (1983) in v aktualnem Katekizmu RKC (1993). Glede prvega je dokument Gaudium et spes (Veselje in upanje) na novo razmejil kompetence med RKC in državo. RKC se je v veliki meri načeloma odrekla klerikalizmu."

Politika je v svojem delovanju avtonomna, načeloma je tako tudi s političnimi odločitvami vernikov, pojasnjuje. Po Zakoniku (kanon 287) in Katekizmu (poglavje 2442) naj se kleriki ne bi neposredno ukvarjali s politiko. Hkrati pa je dokaj očitno, da si v teh dokumentih RKC pridržuje pravico izrekanja političnih sodb in tozadevnega usmerjanja vernikov. Kje je meja med prvim in drugim, ni jasno, izpostavlja dr. Smrke:  "Sociologi v Sloveniji že desetletja opažamo precejšnjo politično avtonomijo državljanov, ki se izrekajo za katoličane. To na primer pomeni, da se večina njih politično odloča ne glede na to, kaj morda o sporni stvari rečejo kleriki. Prepričan sem, da so zato taka nagovarjanja, kot si ga je privoščil ta duhovnik, za same interese RKC lahko zelo tvegana."  Kot je ocenil, so taki zapisi so v kočljivem odnosu do lastnih opredelitev RKC glede političnega  delovanja klerikov: "Taki zapisi so izraz nizke politične kulture dela katoliškega klera, česar pa ne kaže posploševati.  Taki zapisi kažejo tudi na to, da del RKC v aktualni vladi vidi okno priložnosti, zato ji nekritično laska, kjer se le da."  Spornejši od tega primera pa je bil podoben primer iz leta 2011, ko je katoliški duhovnik vernikom, ki bi volili za levico, grozil s peklom, je spomnil dr. Smrke: "Menim, da je bil ta primer sporen tudi glede na 151. člen Kazenskega zakonika RS, ki določa, da je siljenje nekoga k neki politični odločitvi z 'resno grožnjo', kaznivo dejanje. "

Dr. Maksuti dodaja, da je sporno tudi to, da zapis ni bil objavljen v duhovnikovem osebnem imenu, ampak na uradni spletni strani institucije, ki jo predstavlja, saj je to kršitev ločenosti cerkve od države, ki je zapisana v Ustavi.  Za komentar smo zato zaprosili Slovensko škofovsko konferenco, kjer so nas napotili na Župnijo v Celju, na njihov odziv, ali so takšni zapisi v skladu s pravili RKC, pa še čakamo.

"Demokracija ni vnaprej determinirano stanje, zanjo se je treba boriti. Tam, kjer je demokracija trdnejša, se tovrstni ekcesi redkeje dogajajo. Z demokratičnim odraščanjem države naj bi demokratično odraščali tudi ljudje in naj bi se to redkeje dogajalo,"  pojasnjuje politolog.  Zdaj pa imamo zdravstveno krizo in vlado, ki nima večine v DZ, in potem poskuša braniti nekaj, kar je neubranljivo. Zato so ti ekcesi, ko se v politiko vpleta tudi Cerkev in določene domoljubne organizacije, v zadnja pol leta postali še toliko bolj očitni, to pa je zagotovo blatenje in kršenje načel ustavnosti," je sklenil dr. Maksuti.