Če boste kršili ukrep o omejeni rabi vode, boste plačali 250 evrov

V Slovenski Istri še vedno velja omejena uporabo pitne vode. Takoj ko je Rižanski vodovod izdal ukrep o omejeni rabi pitne vode, so na občinskem inšpektoratu Mestne občine Koper začeli nadzorovati rabo vode. Glede na dejstvo, da je čas dopustov, bodo pri tem sodelovali in pomagali tudi redarji, ki bodo o kršitvah inšpektorje obveščali, slednji pa ukrepali skladno s pooblastili in določili odloka.

Inšpekcija še ni zaznala nobene kršitve. Kazni za občane znašajo 250 evrov, za podjetja 1.252 evrov, za odgovorno osebo v podjetju še dodatnih 250 evrov in za samostojne podjetnike 835 evrov. Koprski občinski inšpektorat pa tudi poziva občane, naj ga seznanijo s kršitvami. Lahko pa obvestijo tudi Rižanski vodovod.

Sušno obdobje se bo sicer nadaljevalo tudi v naslednjih dneh. Kot napovedujejo na Agenciji za okolje (Arso), se bo šele v ponedeljek povečala verjetnost za krajevne padavine, deloma nevihte, predvsem v severni polovici Slovenije, v torek pa je ob prehodu vremenske fronte možen dež z nevihtami tudi drugod.

V Slovenski Istri v naslednjih desetih dneh, precej verjetno pa tudi še kakšen dan več, omembe vrednega dežja še naprej ne bo. Le v torek, ko bo Slovenijo prešla vremenska fronta, obstaja možnost za krajevne nevihte, že od srede naprej pa bo predvidoma znova nekaj dni suhega vremena.

Vedno bližje črnemu scenariju

Vse do preklica je torej v Slovenski Istri prepovedana raba pitne vode za zalivanje vrtov, zelenih površin in športnih igrišč ter za kmetijske namene, razen za zalivanje v toplih gredah in rastlinjakih. Poleg tega je prepovedana raba pitne vode za pranje javnih površin, torej cest in ulic, ter zasebnih površin. Prepovedana je tudi raba vode za pranje osebnih avtomobilov, tovornih vozil in vozil javnega prevoza ter za polnjenje bazenov in tuširanje na plaži.

Kot je v torek na novinarski konferenci dejal direktor RVK Zdravko Hočevar, vodni viri Rižanskega vodovoda Koper hitro upadajo. Zato so vedno bližje črnemu scenariju prekinitve zagotavljanja pitne vode.

Če bo do redukcij, ki so jih v Slovenski Istri zadnjič izvajali pred 25 leti, dejansko prišlo, bodo določena območja za nekaj ur dnevno izklopljena iz vodooskrbe. Breme redukcij bodo po navedbah RVK enakomerno porazdelili med vse tri občine, tako v zaledju kot v obmorskih turističnih centrih. Občane bodo o morebitnih odklopih pravočasno obveščali prek spletnega portala, na voljo bo tudi krizni telefon.

Malo padavin in suša

Po podatkih Arsa je bilo od začetka leta do konca julija v Sloveniji manj padavin kot v dolgoletnem povprečju, čeprav statistika tega zaradi julijskega obilnega dežja v Zgornjesavski dolini ne potrjuje. Najbolj pereča je suša na obalnem območju, kjer je letos padlo le 250 milimetrov dežja, kar ni niti polovica dolgoletnega povprečja.

Posledice suše po podatkih Arsa beležijo deloma na območju Krškega polja, zaradi ugodnejših klimatskih razmer pa se je stanje zalog podzemnih voda nekoliko izboljšalo na severovzhodu države. Tam se je podzemna voda sicer dvignila nad kritično raven suše, vendar stanje še vedno ostaja nizko za ta letni čas. Plitvejši vodnjaki na Dravskem polju so še vedno suhi.

Suša pa pušča posledice predvsem v kmetijstvu. Kot poudarjajo na agenciji, lahko rastline na sušnih območjih znova utrpijo sušni stres, zato potrebujejo dodatno oskrbo z vodo. Razmere še poslabšuje vročinski stres in visoko izhlapevanje, ki se bosta v prihodnjih dneh še povečala.

V vzhodni in severovzhodni Sloveniji je po prvih ocenah strokovnih kmetijskih svetovalnih služb sušni stres največje težave povzročil na ptujskem in ormoškem območju, kjer je voda v tleh rastlinam spet težko dostopna, podobno pa je tudi v delu Dolenjske.

Po podatkih Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je suša doslej prizadela skoraj 100.000 hektarjev kmetijskih površin. Večina kmetijskih rastlin je utrpela nepopravljivo škodo, posledice pa se najbolj odražajo na travinju in koruzi, na vrtninah in v nasadih jablan. Ocena poškodb se giblje od 40 do 70 odstotkov.