'Če je ambicija zgolj biti prvi, je težko dati zeleno luč za takšno misijo'

Novica, da Slovenija v Kijev pošilja začasnega odpravnika poslov, je na političnem parketu naletela na oster odziv. 

Kot pojasnjujejo na Ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ), bo tam na podlagi ocene razmer opravljal diplomatske naloge na načine in po postopkih, ki so zapisani v Zakonu o zunanjih zadevah. Zapisali so, da omenjeni zakon ne predvideva oborožene vojaške diplomatske misije. "Ne gre za oboroženo vojaško misijo. Državnega zbora pa o takšni potezi nismo dolžni seznaniti," pravijo. Imenoval ga bo neposredno resorni minister Anže Logar.

Da začasnega odpravnika poslov v Kijev Slovenija pošilja z namenom, da bo tam na podlagi ocene razmer opravljal diplomatske naloge na načine in po postopkih, ki so zapisani v zakonu o zunanjih zadevah, ter iskal možnosti za diplomatsko rešitev konflikta, pravijo na MZZ.

Dolgoletni diplomat Roman Kirn ocenjuje, da gre za tvegano početje. Kot pojasnjuje, formalno še vedno obstaja polno delujoče veleposlaništvo Slovenije v Ukrajini. Tudi mandat veleposlanika in vseh ostalih diplomatskih uslužbencev ostaja nespremenjen. Da se preneha ta mandat, mora predsednik republike sprejeti ukaz o odpoklicu in to objaviti v uradnem listu. Kirn meni, da bi bila najboljša rešitev v danih okoliščinah, če bi na misijo poslali obstoječe diplomate, ki že imajo akreditacije, a očitno to ni realna opcija, saj ni mogoče ljudi prisiliti, da bi šli na tvegana območja. 

Na MZZ sicer pojasnjujejo, da se slovenski veleposlanik v Ukrajini od 21. marca nahaja na začasni lokaciji na Poljskem v bližini ukrajinske meje, kjer izvaja vse diplomatske naloge, med katerimi je poleg zagotavljanja konzularne pomoči tudi vzdrževanje stikov z diplomatskim zborom. Na naša vprašanja, zakaj v Ukrajino pošiljajo odpravnika poslov, če veleposlanik opravlja svoje delo, pa odgovarjajo, da to ni nič nenavadnega. 

Kirn kot drugo opcijo omenja oblikovanje evropske misije v Bruslju, ki bo v skladu z zakonodajo, in v to misijo lahko vključimo tudi slovenskega diplomata. "Če smo iskreni v tej želji, da damo znak solidarnosti, je misija Evropske unije tista, ki lahko to naredi in Slovenija lahko pri tem aktivno prispeva," poudarja.  "Če pa je ambicija zgolj biti prvi v nekem početju, ki je izjemno tvegano in prinaša samo notranje politične bonitete, pa je seveda težko dati zeleno luč za takšno misijo," nadaljuje.  Poudarja še, da za napotitev slovenske misije v Kijev ni nobenega kredibilnega zunanje političnega argumenta, kar pomeni, da so razlogi nekje drugje. 

Tretja možnost je po njegovem mnenju oblikovanje posebne misije. O posebni misiji določi sestavo in mandat vlada, drugače je lahko veliko sive cone. A oblikovanje posebne misije bi predvidevalo, da se pred tem ukine diplomatsko predstavništvo obstoječega veleposlanika Slovenije, pojasnjuje. Glede na to da gre za izredno politično in varnostno občutljivo vprašanje, bi se tudi v primeru oblikovanja takšne misije morali zavedati, da je potreben notranje politični konsenz, o tem vprašanju bi se morali uskladiti s predsednikom republike. In drugič, pripoveduje Kirn, bi se o tem morali uskladiti z Odborom za zunanjo politiko. "Hitenje ne koristi nobenemu. Če bomo na ta način hiteli, se lahko zgodi, da bomo dobili neko kvazi misijo, ki ne bo imela formalnega diplomatskega statusa, s čimer izredno povečamo varnostno tveganje za te ljudi. V primeru, da se nekaj zgodi, bodo imeli le status tujih borcev, kar pomeni, da neposredno ogrožamo njihova življenja." 

Kaj pa vrhovni poveljnik slovenske vojske in predsednik države, ki je pred tremi leti tudi podpisal ukaz za imenovanje še vedno aktualnega slovenskega veleposlanika v Ukrajini? Takole Borut Pahor ob robu dvodnevnega državniškega obiska v Katarju: "Ministrstvo za zunanje zadeve ima pristojnost, da v tujo državo napoti diplomatske predstavnike tega ranga po svoji izbiri. Gre za diplomatsko napotitev in ne za vojaško misijo. Kadar obstoječega veleposlanika ni v državi, naloge opravlja začasni odpravnik poslov, kar ni degradacija imenovanega veleposlanika." 

Cerar: Neproduktivno politično pretiravanje

Na odločitev vlade se je danes odzval tudi nekdanji premier in zunanji minister Miro Cerar. "Odločitev, da se (vojaškega) odpravnika poslov napoti v Kijev, je tako za Ukrajino kot tudi za Slovenijo v tem času brez prave koristi in pomena ter kaže na neproduktivno politično pretiravanje na mednarodnem parketu," je zapisal. Da s tem dejanjem ne bomo dosegli nobenega posebno koristnega učinka, ne za Ukrajino, ne za širšo okolico: "Do neke mere gre tudi za to, da se s tem kaže neko nezaupanje tistim, ki so že na diplomatskih funkcijah."

Sprašuje se tudi, če ni pošiljanje vojaka dodatno tvegano sporočilo svetu. Lesjak bo tako začasno glavni zastopnik naše države v napadeni državi in vstopa kot nekakšna diplomatska številka dve Slovenije v Ukrajini. Aktualni ambasador Tomaž Mencin po pojasnilih z Mladike sicer ne bo odpoklican. Trenutno deluje iz pisarn na Poljskem.

"Vloga Slovenije v mednarodnih odnosih, tudi če gre za reševanje vojn in oboroženih konfliktov, mora biti zato predvsem miroljubna, usmerjena v (civilno) diplomacijo in takšna, da po nepotrebnem ne ustvarja militantnega vtisa, s čimer si lahko v svetu pridobimo celo kakega sovražnika. Vse bolj se zdi, da so takšna in podobna ravnanja namenjena predvsem videzu in ne vsebini," piše Cerar. Ob tem omeni tudi izjave oziroma pozive, da naj Nato zapre zračni prostor nad Ukrajino. Cerar meni, da gre za povsem nesprejemljiv poziv, saj bi njegova realizacija vodila v vojaški spopad svetovnih razsežnosti. "Vse to kaže na neproduktivno politično pretiravanje na mednarodnem parketu. Zato ni presenetljivo, da se vsa ta ravnanja vedno bolj povezujejo s predvolilnimi učinki," meni.