'Če je predobro, da bi bilo res ... je predobro, da bi bilo res'

Nakupovanje prek spleta je postalo danes skoraj samoumevno. Pa znajo ljudje to početi premišljeno in odgovorno?

Eden najpogostejših opozorilnih znakov je ponudba, ki je prelepa, da bi bila resnična. Pametna ura ali superge priznane blagovne znamke za tretjino običajne cene hitro vzbudijo občutek izjemne priložnosti. "Toda veliki popusti, časovno omejene akcije in dramatična sporočila o 'zadnjih kosih' nas pogosto pripravijo do hitrih, nepremišljenih odločitev in zameglijo našo dobro presojo," opozarjajo pri Informacijskem pooblaščencu.

Kot dodajajo, je mogoče danes spletno trgovino postaviti v nekaj urah. Oblikovanje strani izgleda profesionalno, fotografije privlačne, ocene in komentarji na izdelke pa so izmišljeni.

Manj opazne pa so medtem običajno tiste ključne informacije, na primer o tem, kdo upravlja trgovino. Prav tako pogosto podatki o podjetju , kot na primer kje ima trgovina sedež in kako jo je mogoče kontaktirati, niso jasno navedeni.

"Velikokrat so ob tem nejasni ali težko dostopni tudi pogoji vračila in reklamacij ter pogoji zasebnosti, kar lahko postane težava šele takrat, ko gre kaj narobe. Če teh podatkov ni ali so pomanjkljivi, je previdnost na mestu," opozarjajo.

Tudi občutek varnosti, ki ga daje plačilo po povzetju, je lahko varljiv. Prevaranti lahko pošljejo paket s poceni ponaredkom, izdelkom očitno slabe kakovosti ali pa sploh ne tistega, kar je oseba naročila.

Ko je paket enkrat plačan, se lahko zgodi, da na drugi strani ni nikogar več: sporočila ostanejo brez odgovora, spletna stran pa lahko v nekaj dneh preprosto izgine.

In kakšna je v teh primerih pot do povračila? Pogosto dolga, zapletena ali pa je sploh ni, opozarja Informacijski pooblaščenec.

"Pri vsem tem ne gre le za to, da lahko izpuhti vaš denar. Z vsakim spletnim nakupom delite svoje osebne podatke. Imena, naslovi, telefonske številke, elektronski naslovi, pa tudi številke kreditnih kartic postanejo del digitalnega zapisa, ki ima svojo vrednost," dodajajo.

V večini primerov se ti podatki uporabljajo za oglaševanje in prilagajanje ponudb, lahko pa zaidejo tudi v napačne roke. Nepremišljen klik lahko tako pomeni več kot le napačen nakup in vodi v izgubo nadzora nad lastnimi podatki.

Kaj pa, če gre kaj narobe? "Če kljub previdnosti pride do zapletov, je pomembno hitro ukrepanje. V primeru suma zlorabe kartice takoj kontaktirajte banko, dogodek pa lahko prijavite tudi pri SI-CERT, nacionalnem centru za odzivanje na kibernetske incidente. Sum kaznivega dejanja prijavite tudi Policiji," še svetujejo pri Informacijskem pooblaščencu.