'Če je to počel Janša, so lahko tudi vsi drugi'

Gospodarska kriza ne bi bila tako izrazita, če ne bi v prejšnjem mandatu vlade prišlo do pogroma direktorjev, je v pogovoru za STA poudaril ljubljanski župan Zoran Janković. Menjave direktorjev v prejšnjem mandatu so po njegovih besedah tudi edini razlog, da je Slovenija padla bolj kot ostale države EU.

Janković ukrepov vlade, ki jo je zagovarjal, ne želi komentirati, poudarja pa, da je vlada mandat začela z začetkom krize, razmere v gospodarstvu pa so bile takšne, da od podjetij ni dobila ustreznih signalov. Poleg tega je bilo po njegovih besedah pol Slovenije v rokah dveh (op. a. Bavčarja in Šrota), ki sta se ukvarjala predvsem s svojim lastninjenjem.

Najbolj zanimivi poudarki iz intervjuja za Krizno ogledalo:

Kako ocenjujete vladne protikrizne ukrepe?

Sam sem to vlado zagovarjal, zato bi bilo nekorektno, da sedaj govorim proti. Proti Janševi vladi sem bil in sem točno povedal zakaj. On je uničil ceh direktorjev, moralne vrednote. In če je to lahko počel on, so to lahko takrat delali tudi vsi drugi. Zaradi demokratične določitve na lokalnih volitvah pa je kaznoval tudi Ljubljano z odvzemom 60 milijonov evrov letno.

Vladni protikrizni ukrepi poskušajo gasiti in pričakujem njihovo izvajanje. Toda kdo pa naj izvaja te ukrepe v neki banki, ki nima vodstva že šest mesecev? O čem se pogovarjajo ljudje, ko pridejo v službo? Joj, a bo danes Franc ali Jože direktor? Ali bodo plače ali ne? Tukaj gre spet za problem negativne selekcije.

Dobro ste napovedali konec Igorja Bavčarja in Boška Šrota. Imate še za koga črni scenarij?

Po moje jih bo veliko. Tisto prvo leto sem se velikokrat spraševal, zakaj se mi je to zgodilo (op. a. Janković je bil s položaja predsednika uprave Mercatorja nekrivdno razrešen sredi novembra 2005 zaradi spremembe v strukturi lastnikov družbe; konec avgusta istega leta sta namreč v lastništvo Mercatorja vstopila Istrabenz in Pivovarna Laško). Mogoče se bo slišalo prepotentno, ampak skoraj prepričan sem, da ne bi bilo takih učinkov krize, če bi ostal v Mercatorju. Zakaj? Najprej, ker bi naredil vse, da se z dobavitelji ne bi zgodilo to, kar se je zgodilo, če samo omenim primer Mipa. Poleg tega ne bi prišlo do izgube skoraj milijarde evrov, ki sta jo povzročila goljufiva poskusa prevzema dveh družb, ker bi 2000 zaposlenih v Mercatorju imelo v lasti 15 odstotkov podjetja. Toliko bi imel tudi vsak od obeh velikih dobaviteljev, Pivovarna Laško in Istrabenz. Kasneje sem ugotovil, da mi sedanje delovno mesto izjemno ustreza. V nekem trenutku sem rekel, dobro, res so mi naredili uslugo.

Kako je kriza prizadela Mestno občino Ljubljana?

Bolj kot kriza je Mestno občino Ljubljana prizadel sklep bivše vlade, ki nam je z novim zakonom o financiranju občin vzela pomemben del sredstev. Če bi dobili tistih 60 milijonov evrov na leto, bi čez krizo šli močnejši. Sicer pa je bila kriza pričakovana. Sam sem lani dolgo opozarjal, da bo finančna kriza, ki je prišla iz Amerike, nevarnost, ko bo prešla v realni sektor, in to se je zgodilo. Po mojem mnenju zato, ker v svetu nismo imeli 'opinion makerja', ki bi to ustavil. Bush je bil za to nekredibilen, Evropa ni našla pravega človeka, Rusija je menjavala predsednika ... vse to je vplivalo, da je šla kriza svojo pot naprej.

Mislim, da kriza ne bi bila tako velika, če ne bi bilo v prejšnjem mandatu tako velikega pogroma direktorjev. Ko ti gre dobro, ko zmaguješ, ni težko biti direktor ali trener. Prava podjetja in njihovi vodje se spoznajo v krizi. Poglejmo denimo Intereuropo. To je bilo zelo dobro podjetje, zdaj pa ne vemo, če bo preživelo. Enako se dogaja z Luko Koper, Istrabenzom, Hitom, Petrolom, Zavarovalnico Triglav, Muro, Slovenskimi železnicami ... To so podjetja, v katerih so bile menjave izvršene po ukazu 'samo, da je naš'.