Če jim uspe, bodo prvi: študenti izdelujejo avtonomno jadrnico, ki bo sama lahko preplula Atlantik

100 študentov iz petih fakultet - Fakultete za elektrotehniko, Fakultete za matematiko in fiziko, Fakultete za pomorstvo in promet, Fakultete za računalništvo in informatiko in Fakultete za strojništvo - se je lotilo izgradnje prve avtonomne jadrnice, ki bo samostojno preplula Atlantik. Gre za največji študentski interdisciplinarni projekt Univerze v Ljubljani, ki ga izvajajo v sodelovanju z zavodom 404 v okviru mednarodnega izziva MicroTransat Challenge.

Pri projektu sodelujejo študenti od prvih do zadnjih letnikov. Razdelili so se v osem razvojnih ekip. Ena izmed njih je ekipa za načrtovanje plovbe, ki se ukvarja z analizo vremenskih razmer na Atlantiku in išče optimalno pot jadranja, da se bo jadrnica na svoji poti uspešno izogibala drugim precej večjim ladjam.

Jadrnica bo namreč dolga le 2,4 metra, kar je glavni izziv za dizajn, je poudaril študent Anže Nunar, ki prav tako sodeluje pri projektu, in dodal, da se bo jadrnica v Atlantskem oceanu verjetno soočala tudi z valovi, precej višjimi od njene dolžine. Njegova kolegica Neža Đukić je dodala, da bodo morali jadrnico opremiti s senzorji, izjemno pomembno je, da bodo meritve točne in zanesljive, ker bo od tega odvisna tudi smer plovbe.

Umetna inteligenca

Vse podatke bo morala jadrnica obdelati avtonomno. Na krovu ne bo človeške posadke, ampak umetna inteligenca, ki bo s kompleksnimi algoritmi obdelala podatke in tako preplula ocean. In prva v tem tiči tržna vrednost samega projekta, je dejal Rok Capuder, vodja Zavoda 404. ''Sama jadrnica verjetno ne bo tržno zanimiva. Kar bo izredno tržno zanimivo, pa so posamezne komponente. Med njimi umetna inteligenca - možgani, ki bodo to krmilili, saj v tem obsegu trenutno ne obstajajo. Obstajajo avtopiloti za jadrnice, ki so dobri, ampak v obsegu, da jadrnico postaviš na začetno točko in poveš, kam mora, potem pa sama izračuna vreme, zazna ovire, ki se premikajo po vodi, tega trenutno še ni,'' je dejal Capuder.

V mednarodnem izzivu, ki poteka od leta 2005, je že sodelovalo več ekip in je bilo predstavljenih že od 15 do 20 jadrnic, a nobena še ni uspela. Tako se lahko študenti že učijo iz nekaterih izkušenj, vendar je še izjemno veliko problemov in ugank. Študentom pomagajo mentorji, vsaka skupina ima vsaj enega, na pomoč pa so jim priskočili tudi zunanji strokovnjaki.

Sredstva morajo zbrati sami

Samo jadrnico bo brezplačno izdelalo podjetje Ocean tec, vrednost sicer ocenjujejo na 45.000 evrov. Celoten projekt pa bo stal 150.000 evrov. Dodatna posebnost tega študentskega dela je tudi ta, da bodo morali študenti sami zbrati manjkajoča sredstva. Upajo na pomoč gospodarskih družb. Capuder je poudaril, da je izjemno pomembno tudi to, da se študenti naučijo, kako javnosti predstaviti svoje delo, da se navežejo stiki, prav tako pa se naučijo, kako premišljeno porabiti zbrana sredstva.

Kot menijo, bodo jadrnico izdelali v 10 mesecih, nato bo sledila testna plovba v Jadranskem morju, predvidoma čez dve leti pa bo jadrnica skušala prepluti tudi Atlantik. Trenutno delajo na petih oziroma šestih konceptih in izbirajo optimalnega.

Povezovanje študentov

Sodelujoči poudarjajo še interdisciplinarnost projekta, saj so se med seboj spoznali študenti različnih smeri. ''Ti študenti bodo delali v podjetjih, kjer se bodo srečevali s strokovnjaki iz različnih strok. Ta izkušnja, da bodo vedeli, kako lahko sodelujejo fiziki z elektrotehniki ali fiziki s strojniki, je največja in najbolj dragocena. Kljub temu, da so to študenti naravoslovnih smeri, razmišljajo drugače. Če se bodo zdaj naučili delati, bodo lahko v prihodnosti le še bolj uspešni,'' je dejal Capuder.

Prav to je k projektu pritegnilo tudi Špelo Zakrajšek, študentko računalništva in matematike. ''Všeč mi je, da se spoznavam s študenti iz različnih smeri z različnimi znanji. Prav tako pa moraš nekaj delati in projekt se mi je zdel zanimiv. Sama delam v skupini komunikacija, ki ima trenutno nekoliko manj dela, ker čakamo odločitve drugih skupin. Naša skupina mora poskrbeti za modul, ki bo komuniciral prek satelitov in bo sporočal predvsem vremenske podatke, ki jih bo algoritem na ladjici obdelal in se glede na njih odločal,'' je povedala študentka drugega letnika.

Eva Bezek s Fakultete za matematiko in fiziko pa se je projektu pridružila, saj med študijem meteorologije nimajo veliko priložnosti, da se z meteorologijo ukvarjajo v praksi. Tako zdaj lahko sodeluje z mentorjem, meteorologom Juretom Jermanom, prav tako lahko delujejo na Agenciji za okolje, da tam lahko pridobijo podatke in podobno.

Projekt pa, kot je dejala, podira tudi stereotipe. ''Prvič smo se spoznali s študenti drugih fakultet in je bilo zanimivo spoznavati, kaj delajo na drugih fakultetah. Tudi kakšni stereotipi, denimo o programerjih, so se podrli. V projektu je izjemno, da lahko predstaviš svojo idejo, nekdo iz drugega področja pove drugo, nato pa skupaj izberemo najboljšo. Odpirajo se novi svetovi,'' je zaključila.