'Če le lahko, je treba knjige sem pa tja tudi kupiti'

Pobuda je nastala letos, pridružilo pa se ji je 12 ljubljanskih knjigarn, tako knjigarne z otroško literaturo kot tiste s stripovsko ponudbo. Bogat program, ki vključuje pogovore z avtorji, predstavitve knjig, večere branja poezije, vodstva po knjigarnah in različne debate, so med drugim pripravili v knjigarni Hiša sanjajočih knjig, knjigarni Lutkovnega gledališča Ljubljana, striparni Stripolis, Pri kamniti mizi na Vodnikovi domačiji, Strip.art.nici Buch in knjigarni Šiškla. Sodelujoče knjigarne bodo večinoma odprte do 22. ure.

V knjigarni Azil napovedujejo debato o začasnosti in Čajanko z Azilovci, v knjigarni Beletrina vabijo na predstavitev prihajajoče knjige Jožeta Pirjevca z naslovom Kardelj, socialistični utopist na oblasti, v Galeriji Fotografija pa bodo predstavili novo številko revije ETC, ki se posveča aktualnim umetniškim produkcijam od Baltika do Balkana.

Knjigarna Konzorcij med drugim pripravlja pogovore z avtorjema Heleno Koder in Andrejem Rozmanom - Rozo, pa tudi sprehod po knjigarni, LUDa knjigarna pa napoveduje tudi odprto debato o nominirancih za kresnika, ki bodo razglašeni na ta dan. V knjigarni Celjske Mohorjeve družbe bodo ob vsakem nakupu podarili brezplačno knjigo.

Kot je na današnji predstavitvi pobude na Vodnikovi domačiji opozorila Popovič, kultura obiskovanja knjigarn zadeva tudi vzgojo, s praznikom knjigarn pa želijo publiko pozvati k nakupu in branju knjig ter jo seznaniti s tem, da v Ljubljani obstaja mreža zelo zanimivih knjigarn, vsaka s svojimi posebnostmi.

Kljub temu da imamo v Sloveniji dobro razvit sistem javnih knjižnic, s katerim se lahko pohvalimo tudi v svetu, je namen praznika knjigarn opozoriti, da če le lahko, je treba knjige sem pa tja tudi kupiti, je še dejala. Od tega je, kot je opozorila, odvisna celotna veriga izdaje knjige.

Glede družbene vloge knjigarn je pesnica in založnica Anja Zag Golob iz založbe VigeVageKnjige, ki upravlja knjigarni Šiškla in Mariborka, ocenila, da te družbi "zagotavljajo kontekst in razmišljanje, ki gre prek kmečke pameti, nekega vsakdanjega dojemanja, ki je zelo enoplastno". Ker javni prostori izginjajo, je vloga knjigarn, posebej malih, neodvisnih knjigarn, tudi specializiranih, pomembna za zagotavljanje prostora kritične misli in omogočanje srečevanja ljudi.

Ob trendu nižje bralne pismenosti je vzeti knjigo v roko, jo odpreti in začeti z branjem precej preprost način za izboljšanje stanja, je menila.

Kar se tiče slovenskega založništva, dajejo male založbe, neodvisne in specializirane, slovenskemu knjižnemu trgu nek kolorit, ob tem pa morajo obstajati tudi velike založbe. Izpostavila je tudi velik pomen javne agencije za knjigo in sistem javnih knjižnic, ki je, kot meni, nekaj najboljšega, kar imamo v slovenski državi.

V okviru praznika knjigarn so izdali časopis, v katerem so zbrane tudi predstavitve knjigarn ter intervju s pisateljem, urednikom pri Cankarjevi založbi in poznavalcem knjižnega prostora Andrejem Blatnikom.