Dr. Miroslav Žaberl s Fakultete za varnostne vede poudarja, da v kazenskem pravu velja načelo domneve nedolžnosti, ki pravi, da vsakdo velja za nedolžnega, dokler mu sodišče s pravnomočno sodbo ne dokaže krivde. Jasen pa je tudi, da v političnem življenju tako visok standard ne more veljati.
"V urejenih demokratičnih družbah se ob tako resnih očitkih korupcije običajno politiki odločijo za odstop, in sicer iz dveh razlogov – na ta način omogočijo organom pregona, preiskovanja in sodstvu nepristransko obravnavo, ob tem pa tudi razrešijo politično opcijo, kateri pripadajo, pred neupravičenimi očitki, da je morebiti vplivala na takšno preiskavo," pravi.
Kako pa si razlaga neukrepanje nadrejenega Damijanu Jaklinu – infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca? Ta koalicija je namreč napovedala odločen boj proti korupciji in celo ustanovitev nove enote za pregon korupcije Skok, ob takšnem primeru pa je sledil molk.
"Res je, da je opcija, ki je na oblasti, obljubljala učinkovit boj s korupcijo, celo ustanovitev posebnega organa, a če mislijo resno, bi bil lahko to eden temeljnih kamnov, na katerem bi lahko pokazali, kako odločni so z ukrepanjem pred lastnim pragom," se strinja Žaberl.
Po njegovih informacijah neposredna obtožnica zoper Jaklina še ni bila vložena, so pa bila izvedena posamezna preiskovalna dejanja: "Najverjetneje formalno zaslišanje skesanca." V primeru vložitve neposredne obtožnice pa to po besedah strokovnjaka pomeni, da državni tožilec meni, da ima tako kakovostne in dobre dokaze, da bo z njimi uspel prepričati sodišče onkraj razumnega dvoma, da so obtožbe upravičene.
V Novi Sloveniji medtem medijska razkritja označujejo za politični pregon. "Tega smo že vajeni. Vsak politik, ki je bil obtožen takšnih ali drugačnih mahinacij, se je izgovarjal na politično ozadje. To torej ni nič novega," meni Žaberl.
Sogovornik ob tem meni, da so evropski projekti lahko velika potencialna možnost korupcije, saj gre za velika finančna sredstva. "Navsezadnje je bilo tudi zaradi zaščite finančnih interesov Evropske unije ustanovljeno Evropsko javno tožilstvo. Med drugim tudi v primeru, če matična država ne bi želela ali pa ne bi bila uspešna pri pregonu tovrstnih kaznivih dejanj," dodaja.
"Dejstvo je, da se lahko Evropsko javno tožilstvo vključi kadarkoli, četudi so slovenski državni organi že pričeli s preiskovanjem. Ne dvomim, da so bili slovenski državni organi že v navezi z Evropskim javnim tožilstvom," še pravi.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.