'Če na netu Mojco spoznaš, lahko da je Blaž'

Za odprtje igralnega računa je potrebno običajno vnesti osnovne podatke, kot so e-poštni naslov, uporabniško ime in datum rojstva. Če igralci v igri kupujejo dodatke ali nove funkcije, lahko podjetja zbirajo tudi podatke o plačilih. Poleg tega se samodejno lahko zbirajo podatki o IP-naslovu, lokaciji igralca ter vrsti naprave, ki jo uporablja, kar omogoča, da igra deluje nemoteno in da se igralce poveže z najbližjimi strežniki.

Veliko iger ob tem omogoča povezavo profila z družbenimi omrežji, kar igralcem olajša, da prijatelje hitreje povabijo v igro, hkrati pa pomeni tudi, da se lahko podatki med igro in drugimi platformami izmenjujejo.

"Podatki, ki jih igre zbirajo, niso namenjeni le delovanju igre. Podjetja jih pogosto uporabljajo tudi za prilagajanje vsebin, povezovanje igralcev med seboj ter prikaz oglasov," opozarja Informacijski pooblaščenec.

Prav družabni vidik igranja računalniških iger odpira dodatna vprašanja glede varstva zasebnosti. Igralci lahko med seboj komunicirajo prek klepeta, si pošiljajo zasebna sporočila ali delijo povezave. Neznanci pa lahko na ta način hitro pridobijo več informacij, kot bi si drugi igralci želeli. Včasih se v klepetih pojavijo tudi povezave do domnevnih "brezplačnih dodatkov", ki pa lahko vodijo na lažne spletne strani, namenjene kraji podatkov (t. i. phishing).

"Takšna tveganja so še posebej izrazita pri mlajših igralcih, ki težje presodijo, komu lahko zaupajo in katere informacije je varno deliti. Posebno pozornost je zato treba nameniti mlajšim igralcem," pojasnjuje Pooblaščenec.

Po slovenski zakonodaji lahko otrok sam veljavno privoli v uporabo storitev informacijske družbe (na primer spletnih iger ali družbenih omrežij) šele pri 15 letih. Pri mlajših otrocih mora takšno privolitev podati ali odobriti starš oziroma skrbnik, zato je pomembno tudi, da starši spremljajo, katere igre otroci uporabljajo in kakšne podatke pri tem delijo.

Za starše pa medtem ostaja najpomembnejši odprt pogovor z otroki o igrah, ki jih igrajo, in ljudeh, s katerimi komunicirajo. Skupaj z otroki lahko preverijo nastavitve zasebnosti, določijo omejitve klepeta in pravila glede nakupov v igri. "Otroci naj vedo, da se lahko vedno obrnejo na odraslega, če jih kdo na spletu sili v deljenje osebnih podatkov ali jih spravi v nelagoden položaj."

Spletne igre sicer ponujajo tudi veliko pozitivnega - od sodelovanja in učenja do zabave s prijatelji in sprostitve. A tudi v digitalnem svetu velja enako pravilo kot v resničnem: "Več kot razkrijemo o sebi, večja je možnost zlorabe."

Informacijski pooblaščenec zato vsem uporabnikom videoiger svetuje, naj svoje podatke delijo premišljeno in uporabljajo osnovne varnostne nastavitve, da bodo v digitalnih svetovih lahko igrali varno. "Spletne igre bodo tako ostale predvsem to, kar naj bi bile - prostor za zabavo, sodelovanje in igro," še dodaja.