"Če nimaš razvitega socialnega čuta, če delaš to samo za denar, ne moreš delati v tej ambulanti," pravi zdravnica Vida Drame Orožim, dr. med., spec. nevrologije in psihiatrije, ki že štiri leta dela prostovoljno v pro bono ambulanti za osebe brez zdravstvenega zavarovanja v Ljubljani. Od leta 2002 deluje ambulanta na Mislejevi ulici v Ljubljani, kar nekaj let pa je bila to edina pro bono ambulanta v Sloveniji. S svojim delovanjem je bila vzor drugim, ki so skozi leta odprle vrata na različnih koncih Slovenije. Tako imamo povsem primerljivo pro bono ambulanto v Mariboru. Pro bono ambulante pa so tudi v Novi gorici, Kranju in Kopru.
Število bolnikov, ki jih obravnavajo v splošni ambulanti, zadnja leta narašča, več obiska so zaznali tudi letos, in sicer je po njihovih ocenah skoraj enkrat več obiska kot lani. Razmerje med moškimi in ženskami je približno enakomerno, na vprašanje, kakšna je struktura bolnikov, pa odgovarjajo, da je zelo raznolika, in sicer od otrok do starejših, starih tudi čez 80 let. Otrok je sicer k sreči zelo malo, tam okoli 10 na leto, včasih pa obravnavajo tudi celotne družine.
| Leto | Število prostovoljnih ur splošna ambulanta | Število prostovoljnih ur specialistične ambulante | Število prostovoljnih ur ostali prostovoljci |
| 2016 | 405 | 1055 | 475 |
| 2017 | 502 | 969 | 475 |
| 2018 | 445 | 759 | 460 |
V splošni ambulanti so leta 2016 zaznali 578 obiskov, leta 2017 610 in lani 652 obiskov. V letu 2016 je pri samostojnem delu medicinska sestra zabeležila približno 1.300 obiskov, naslednje leto 1.500, lani pa 1.400. V specialističnih ambulantah so imeli 271 obiskov, leta 2017 146, lani pa 135.
Predolgo odlašajo z zdravljenjem
K njim hodijo ljudje, ki nimajo urejenega osnovnega zdravstvenega zavarovanja in nujno potrebujejo zdravniško pomoč. To so ljudje, ki so huje bolni, imajo socialne težave in finančne stiske. V ambulanti jim nudijo zdravstveno in tudi psihosocialno pomoč. Večina teh ljudi je tako hudo bolna, da bi lahko pomoč poiskala tudi na urgenci, a se bojijo stroškov. "Strah jih je, da bodo tam dobili račun. Prav tako so takoj problem za zaposlene na urgenci, saj nimajo dokumentov. Še preden jih zdravnik pogleda, so za njih že problem," opozarja diplomirana medicinska sestra Sara Gregori in dodaja, da so jim poznani primeri, ko je kdo tudi umrl zaradi tega, ker si ni upal na urgenco. "To so ljudje v hudi stiski in hudih bolečinah, ki jih je strah računa." Med njimi je tudi veliko kroničnih bolnikov, ki odlašajo z zdravljenjem, kar samo še poslabšuje njihovo stanje.
"Velik problem je, ker številni bolniki predolgo čakajo in prepozno poiščejo pomoč. Zelo jim je nerodno poiskati pomoč, sramujejo se tega. Ko pridejo, se ves čas opravičujejo, da nočejo obremenjevati sistema, da v preteklosti tega nikoli niso potrebovali," pa pravi socialna delavka Alenka Ugrin Vatovec, ki je ena od treh zaposlenih v ambulanti (poleg medicinske sester in oskrbnice). Ostali so prostovoljci.
"Ogromno našim bolnikom je nerodno. Počutijo se ponižane, ker so morali k nam po pomoč. Strah in sram jih je, ker se jim je zalomilo," o stiski ob prvem stiku pacienta z osebjem v ambulanti pripoveduje socialna delavka. Drame Orožimova pa dodaja: "Za te bolnike lahko tu zelo veliko naredimo. To so ljudje, ki so večinoma iz socialnega obrobja in so drugje praviloma nezaželeni. Ko tu naletijo na pozitiven odziv, da jih obravnavamo kot normalnega človeka, so zelo hvaležni in to zelo cenijo."
Oskrba na primarni in sekundarni ravni
Ambulanta deluje na primarni ravni, če pa so potrebe po specialističnem pregledu, jih napotijo k zdravnikom specialistom, ki so prav tako prostovoljci. "Če ga nimamo, bolnika napotimo na ustrezno kliniko in mu zagotovimo ustrezno zdravljenje," pojasnjuje Drame Orožimova. Nekaj zdravnikov specialistov prihaja v prostore ambulante, večina pa bolnike sprejema brezplačno v svojih ordinacijah. Vse skupaj temelji na prostovoljstvu. Imajo okoli 30 prostovoljnih zdravnikov, pa tudi še nekaj drugih prostovoljcev, kot so babica, fizioterapevtka, farmacevti, psihoterapevtka, pravnik itd.
Vsi zdravniki delajo v ambulanti v okviru svojega prostega časa in brez plačila. Ekipa zdravnikov je bolj ali manj ustaljena, so pa v njej tudi takšni, ki v ambulanti delajo že od njene ustanovitve leta 2002. Se pa ekipi prostovoljcev vsako leto pridruži tudi kak mlajši zdravnik. Zdravnica Vida v ambulanti dela že štiri leta, a je tudi leta prej sodelovala z ambulanto, predvsem s svojimi nasveti. "Midva z doktorjem Dopliharjem (ustanovitelj ambulante, op. a.) se že zelo dolgo poznava, smo tudi osebni prijatelji. Že pred leti sva sodelovala. Če je potreboval kakšno mnenje z mojega specialističnega področja, sem mu svetovala, pregledala bolnike in napisala izvid. Takrat še nisem redno hodila sem, pred štirimi leti pa sem začela tukaj redno delati enkrat do dvakrat tedensko."
Svetovalna služba deluje vsak dan, zdravnik pa je v ambulanti prisoten tri dni v tednu. Čakalnica je praktično vsak dan polna. "Zdravniki delajo toliko časa, dokler so bolniki. Nihče ne gre prej domov," pravi Ugrin Vatovčeva.
V okviru ambulante imajo opremljeno tudi kopalnico, ki je na voljo pacientom, ki potrebujejo prostor, da se uredijo, pa tudi brezdomcem, ki redno prihajajo k njim, da se stuširajo in uredijo. Če potrebujejo sveže perilo in oblačila, jim jih poskušajo priskrbeti.
Začarani krog
Na vrata ambulante trkajo predvsem huje bolni in dolgotrajni bolniki. Pogosto je prav bolezen tista, ki jih je spravila v položaj, da ne morejo več plačevati obveznega zdravstvenega zavarovanja. Imajo namreč tudi takšne primere, ki jih ni malo, ko ljudje zaradi finančne stiske ne morejo poravnati položnic za zdravstveno zavarovanje, dolgovi se tako kopičijo, kar pa še povečuje njihovo psihično stisko, občutek nemoči in s tem nove zdravstvene težave. S tem so v začaranem krogu težav, iz katerega se jim brez prave pomoči ne uspe rešiti.
Zato je vloga vseh pro bono ambulant še kako pomembna. Ljubljanska ambulanta s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja deluje v okviru Zdravstvenega doma Ljubljana Bežigrad, in sicer od januarja 2002. Ustanovili so jo ZD Ljubljana, Mestna občina Ljubljana in nevladni organizaciji Župnijska Karitas Štepanja vas ter Slovenska filantropija. Po umiku Karitasa je ta del oskrbe prevzel Rdeči križ Slovenije.
Ocena: 50.000 ljudi brez zavarovanja
So kombinacija sodelovanja različnih organizacij, ki se je izkazala za izredno učinkovito. Sprva je bila mišljena bolj kot ambulanta za brezdomce, a se je kmalu izkazalo, da gre za širšo skupino prebivalstva, ki potrebuje pomoč. "Dolgo časa je veljalo prepričanje, da nezavarovanih ni, da ne morejo obstajati, češ da sistem zajame vse skupine ljudi. Pa to ni res. Vedno je en segment družbe, ki ima lahko tovrstne težave," pravi Ugrin Vatovčeva, zdravnica pa ob tem dodaja, da so ocene doktorja Dopliharja, da naj bi bilo v Sloveniji 50.000 ljudi, ki nimajo zdravstvenega zavarovanja. To pa je precejšnja številka. "Pojavlja se neke vrsta zanka. Na ZZZS ljudi, ki nimajo redno plačanih vseh prispevkov za zavarovanje, vodijo kot zavarovane, ki imajo zadržane pravice do rednih zdravstvenih storitev. Mi takšne štejemo kot nezavarovane, in teh je kar precej. To niso samo podjetniki, sem spadajo tudi tisti, ki si morajo samoplačniško plačevati zavarovanje, pa si ga ne uspejo, hkrati pa niso upravičeni do denarne socialne pomoči. Običajno imajo ti neko nepremičnino, zaradi katere ostanejo brez pomoči," pojasnjuje socialna delavka, ki se v ambulanti s temi primeri pogosto srečuje. Ti ljudje imajo običajno dolg do države, ki se jim skozi mesece veča, breme tega pa je vedno večje in težje. "Ne moreš pa biti nezavarovan, saj te ZZZS avtomatično vključi v zavarovanje, če imaš stalno bivanje v Sloveniji. Tudi če ti presodiš, da ne boš zmogel tega plačevati, nimaš izbire," dodaja Gregorijeva.
Zakaj prostovoljstvo?
"Prijetno je delati, če se ti ni treba grebsti za denar. Tam, kjer gre za denar, so drugačni motivi. Tu pa je vedno takšno zadovoljstvo, občutek, da lahko v tem današnjem sistemu, ki je precej krut, veliko dobrega narediš z minimalnimi sredstvi, dobro voljo in prijaznostjo. Da imaš vseeno možnost pravega zdravljenja in terapije, po vseh modernih smernicah. Da imaš možnost pacienta nekam poslati, če ti ne zmoreš, na drug nivo, in se tam res reši. In jih pozdravimo. Če nas ne bi bilo, bi marsikdo umrl," na moje vrašanje odgovarja zdravnica Drame Orožimova, ki spomni na njihovega bolnika, ki že 15 let živi v Sloveniji, a nima vseh papirjev in urejenega zavarovanja. "Nenadoma so mu otrpnile noge. V bolnišnici so ugotovili, da ima trombozo arterij, ga toliko spravili k sebi, da je bil spet pokreten." Nato pa se je obrnil nanje, kjer so mu priskočili na pomoč in mu zdaj pomagajo urediti vse papirje, hkrati pa so njihovi zdravniki ugotovili, kaj je vir njegovih težav. Odkrili so okvaro srca in mu priskrbeli ustrezna zdravila za redčenje krvi. "Ga ne bi bilo več, če ga mi ne bi dobili v roke," pravi zdravnica. A to še zdaleč ni edini takšen primer.
Neizmerna hvaležnost
"Takšni ljudje, s takšnimi težavami, ki hodijo po robu življenja, so po zdravljenju neverjetno hvaležni. Na vsak način se želijo zahvaliti," pravi Ugrin Vatovčeva, medtem ko pokaže na plastičen zaboj z domačim grozdjem, ki ga je eden od hvaležnih bolnikov ta dan prinesel v ambulanto, ker je to način, da se vsaj malo zahvali za pomoč, ki je drugod ne dobi.
Ti pacienti imajo do zdravstvenega osebja čisto drugačen odnos. "Moški, ki je imel težave s srcem, je danes prišel na kontrolo in me je najprej vprašal: Kako ste, gospa doktor?. To je neobičajno vprašanje, vedno ti vsi najprej povedo o svojih težavah, ne pa da bi koga zanimalo, kako je z menoj. Ko sem mu odgovorila, da sem super, pa je dejal: Kako sem vesel. Če ste vi dobro, sem jaz trikrat bolje," pravi zdravnica.
’Redkokje naletiš na takšno soglasje in razumevanje, kot je tu’
Letos je ambulanto obiskalo več bolnikov kot lani. Glavni razlog je v družbeno-političnih razmerah, nekaj pa imajo pri tem tudi številčnejši prihodi beguncev. V ambulanti sprejemajo zgolj akutna stanja, ostala morajo zavrniti. Pri tem ima zelo pomembno vlogo medicinska sestra. "Moja desna roka Sara je diplomirana medicinska sestra, ki odlično obvlada medicino. Brez nje si težko predstavljam delo v ambulanti. Zelo se ujemava. Mislim, da ni bilo primera, kjer bi nastal nesporazum. Še ena desna roka pa je gospa Alenka, ki obvlada tisti del pravnih in socialnih zadev, ki so nujne pri tem delu. Je tista, ki potisne stvar naprej na druge nivoje. Brez nje smo tudi nemočni. Kar lahko sama naredim, naredim, a je to premalo. Da ambulanta funkcionira na takšnem nivoju, moramo biti vse štiri – tudi naša oskrbnica, ki obvlada odnos z vsemi ljudmi, ki prihajajo v ambulanto, jih usmerja, jim pomaga in jim svetuje," pravi zdravnica Vida in dodaja, "en motiv za moje delo tu je tudi ta, da lahko delam v tako kakovostnem in izbranem timu. Če ne bi bilo tako, tukaj zagotovo ne bi delala. Zato ker vem, kakšni so odnosi v zdravstvu. Redkokje naletiš na takšno soglasje in razumevanje, kot je tu."
Tako bi se moralo delati tudi drugod
"Prednost naše ambulante je predvsem, da vsak, ki pride k nam po pomoč, sedi z različnimi ljudmi – s sestro, zdravnikom in socialno delavko, vsak pa mu nudi del pomoči, zato da se njemu prej in bolje pomaga. Gre za prepleteno interdisciplinarno in timsko delo, kjer je zelo pomembna medsebojna komunikacija. To je specifika te ambulante," pravi Alenka in dodaja, da mnogi zdravniki, ki dobro poznajo obstoječi zdravstveni sistem pri nas, opozarjajo, da bi to moral biti vzorec, kako bi se moralo povsod delati.
"Nimamo samo splošne ambulante, ampak tudi specialistične. Tukaj moraš res obvladati več stvari, pa tudi sam presoditi, kaj je nujno in kaj ne, ali lahko pacient počaka na naslednji dan," svoje delo opisuje Gregorijeva, ki pa ima na voljo za posvetovanje vse sodelavce, ki so del ekipe prostovoljcev – vsaj za posvetovanje po telefonu.
Zaloge odvečnih zdravil, ki bi drugače romale v uničenje
V ambulanti zbirajo tudi zdravila, ki so še zaprta v originalni embalaži in uporabna najmanj eno leto. V mnogih lekarnah takšna zdravila sicer sprejmejo, a jih pošljejo v uničenje. A, k sreči, ne v vseh. Največ zdravil namreč v ambulanti dobijo prav iz posameznih lekarn po Sloveniji, kjer zbirajo zdravila uporabnikov, ki jih tja prinesejo in namenijo za nadaljnjo uporabo. Največkrat, ker so spremenili terapijo, saj jim zdravila več ne ustrezajo. Včasih tudi po smrti svojca.
Katerih zdravil potrebujejo največ? "Antibiotikov vedno primanjkuje. Potrebujemo tudi anksiolitike, mazila in spreje, protibolečinske kreme." Veliko porabijo tudi zdravil za znižanje visokega krvnega tlaka, pa zdravil za srčno podporo.
V Sloveniji razvijamo dobro mrežo pro bono ambulant
Od ostalih pro bono ambulant v Sloveniji podobno kot ljubljanska obratuje pro bono ambulanta v Mariboru, medtem ko imajo ostale pro bono ambulante redkejši delovni čas. Njihovo delovanje je izrednega pomena za lokalno skupnost. Več o delovanju vsake od ambulant si lahko preberete na njihovih spletnih straneh.
Pro bono ambulanta v Mariboru
Pro bono ambulanta v Novi Gorici
http://probono-amb-ng.weebly.com/
Koprska pro bono ambulanta deluje v okviru ZD Koper
https://www.zd-koper.si/si/dejavnosti/ambulanta-pro-bono/
Brezplačna zdravstvena pomoč v Kranju
KOMENTARJI (43)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.