'Če otrok zvečer ne sme imeti telefona v spalnici, naj to velja tudi za starše'

Učenje varne uporabe interneta in vseh vsebin oz. storitev, ki jih ta ponuja, se začne tisti trenutek, ko starši otroku prvič omogočijo uporabo mobilnega telefona, tablice ali računalnika, pa čeprav gre zgolj za gledanje risank, opozarja Marko Puschner, strokovni sodelavec Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede. Učenje pa se potem nadaljuje ves čas, tudi v odrasli dobi. Tehnologija in vsebine se namreč spreminjajo, s tem pa se pojavljajo vedno nova tveganja, ki jih moramo znati prepoznati.

Spremljanje novosti na tem področju, pojavljanja vseh tveganj in stalno učenje ni preprosto, je pa za starše ključnega pomena. "Otroci, predvsem pa najstniki, zaradi radovednosti hitro odkrijejo novosti in jih začnejo uporabljati, niso pa pozorni na tveganja, ki jih spremljajo. Starši jih s stalnim opozarjanjem, tudi v obliki spraševanja o morebitnih tveganjih, lahko ves čas spodbujajo k premisleku o tveganjih in pravilni rabi, s tem pa jim v zavest vcepijo potrebno kritično razmišljanje in previdnost, ki jim bo prišla prav pri srečevanju z novostmi. Obenem pa se lahko sami od otrok veliko naučijo. Drugače povedano: otroci prispevajo informacije o novostih, starši pa kritično mišljenje, s katerim skupaj z otrokom opredelijo in pretehtajo možna tveganja," pojasnjuje strokovnjak.

Prelomen je vstop v šolo in druženje z vrstniki

Katera leta so primerna za začetek uporabe družbenih omrežij, je po njegovem mnenju težko opredeliti. "Takrat, ko se otrok začne zavedati pomena lastne zasebnosti, zna kritično presojati informacije, lastna dejanja in dejanja drugih ter se začne zavedati možnih posledic svojih dejanj. Izkušnje kažejo, da tega niso sposobni celo nekateri odrasli."

Je pa res, dodaja, da se delež otrok, ki imajo svoj profil na družbenih omrežjih, začne opazno povečevati z vstopom v šolo. To je posledica druženja z vrstniki, kar zaradi medvrstniškega pritiska spodbuja uporabo družbenih omrežij in različnih aplikacij za sporočanje.

Večina družbenih omrežij in aplikacij za sporočanje sicer ne dovoljuje uporabe mlajšim od 13 let, z uveljavitvijo GDPR v letošnjem letu pa se uveljavlja tudi zahteva, da morajo za mlajše od 16 let podati soglasje za uporabo starši. Pri nas se bo verjetno letos jeseni ta meja sicer premaknila na 15 let.

A Puschner opozarja, da se otroci pogosto zlažejo, da lahko uporabljajo neko storitev, saj je regulacija na tem področju preveč ohlapna. "Tisti, ki se zlažejo pri letnici rojstva tako, da so 'polnoletni', se izpostavijo še dodatnim tveganjem. Nekatera družbena omrežja imajo namreč nastavitve zasebnosti nekoliko drugačne (bolj zaostrene) za mlajše od 18 let. Po naših izkušnjah večina družbenih omrežij izbriše profile, ki so bili prijavljeni kot profili mlajših od 13 let (pred dokončnim izbrisom običajno zahtevajo potrditev, da si starejši od 13 let z osebnim dokumentom). Nekatera družbena omrežja pa že pripravljajo algoritme, ki na osnovi objav in vedenja prepoznajo starost uporabnikov, kar jim bo omogočilo samodejno brisanje uporabniških računov uporabnikov mlajših od 13 let."

Profil naj bo čim bolj zaprt

Pri tem pa velja opozoriti na dejstvo, da nekaterim otrokom profile na družbenih omrežjih naredijo starši še pred vstopom v šolo, pri tem pa običajno ne poskrbijo za ustrezne nastavitve varnosti in zasebnosti. Ne le, da gre za kršitev pravil uporabe, to je tudi zelo neodgovorno početje, ki otroke izpostavlja številnim nevarnostim, še opozarja naš sogovornik.

Nastavitve naj bodo vedno izbrane tako, da je krog ljudi, ki vidijo objave, najbolj zaprt. To pomeni, da lahko njegove objave vidijo le tisti, ki jih potrdi za prijatelje. Prav tako je priporočljivo, da se onemogočijo stiki oz. komunikacija z neznanci.

Z otrokom se pogovarjajte, pravila naj veljajo za vse

Največja napaka, ki jo delajo starši, je, da otroka prepustijo samega sebi, ko pa se mu zgodi kaj slabega ali pa naredi napako, pa se nanj razburijo in ga kaznujejo ter mu prepovejo uporabo računalnika, telefona ali družbenega omrežja, še pravi Puschner. S tem dosežejo, da se naslednjič, ko bo imel težave, ne bo več obrnil nanje po pomoč.

Kako naj ga torej naučijo čim bolj varne uporabe? Ga lahko dodajo za prijatelja ali pa mu bodo s tem dali občutek, da ga nadzirajo? "Pomembno je, da se vse, kar se naredi, naredi v dogovoru z otrokom. Starši naj pojasnijo, zakaj želijo biti 'prijatelji' ali celo imeti dostop do otrokovega profila. Prikrita dejanja ali dejanja na silo bodo zelo poslabšala odnose in lahko vodijo v nezaupanje. Zelo pomembno je, da se gradi na zaupanju, da ko bo otrok naletel na težave, se bo hitro in odprto obrnil na starše. Najslabše je, če se otrok boji in začne prikrivati težave, v katere je zabredel. Običajno iz njih ni mogoče enostavno iziti in tonil bo le globlje. Na koncu pa bo zadeva prišla na dan, nastala škoda bo veliko večja, reševanje pa mnogo zahtevnejše. Starši ne smejo pozabiti, da lahko otrok naredi več profilov, za katere starši niti ne vedo. Ta trend smo že zaznali med osnovnošolci."

Najboljši način 'nadzora' je po njegovih besedah zaupanje in spoštovanje pravil s strani vseh družinskih članov. "Če je dogovor, da otrok zvečer ne sme vzeti telefona s seboj v sobo, kjer spi, potem naj to velja za vse družinske člane, tudi očeta in mamo. Obstajajo tudi različne tehnične rešitve, ki časovno omejujejo uporabo interneta ali računalnika. Je pa treba vedeti, da je mogoče vse tehnične omejitve oz. zapore obiti na različne načine."

Pri predstavitvi posledic najbolj pomagajo konkretni primeri

Najhujši možni scenariji, do katerih lahko pride zaradi otrokove nepazljivosti pri objavah na družbenih omrežjih, so ugrabitve, spolne zlorabe otrok (npr. v primeru groominga), izločitev družine iz družbe na nekem območju, hujši pretepi oz. fizično nasilje med vrstniki itd. V številnih primerih gre v skrajnosti za kazniva dejanja, ki jih prevzame v obravnavo policija.

Primeri, s katerimi se naš sogovornik sooča v praksi, pa so največkrat neprimerne objave, ki vodijo v medvrstniško žaljenje, ki se v skrajnih primerih prenese tudi na starše. "Veliko je tudi izmenjevanja neprimernih in intimnih fotografij, ki jih prejemnik, ki mu je pošiljatelj zaupal, širi naprej med sovrstniki, ali pa je prišlo do izsiljevanja z grožnjo javne objave oz. deljenja. Posledice v takšnem primeru so lahko za žrtev zelo obremenjujoče."

Veliko na tem področju lahko naredijo šole ob incidentih. Te imajo vsako leto več lastnih primerov, ki jih lahko predstavijo staršem in učencem. Pri predstavitvi posledic namreč zelo pomagajo konkretni primeri. "Vsak tak incident lahko uporabijo za širšo akcijo ozaveščanja. Kar veliko je takšnih šol, ki imajo tak pristop. Za starše je stvar nekoliko zahtevnejša, vendar pa naj uporabijo enake vzgojne pristope, kot jih sicer uporabljajo pri vzgoji izven 'virtualnega sveta'. Pogovor je vsekakor zelo pomemben in priporočljivo se je redno pogovarjati z otrokom, kaj počne na internetu oz. mobilnem telefonu. Tako ga lahko preventivno opozarjamo na morebitne pasti in nevarnosti, obenem pa prepoznamo, kadar je ogrožen in pravočasno ukrepamo. "Preventiva je ključnega pomena. Ko enkrat pride do posledic, so te običajno zelo obremenjujoče," še opozori naš sogovornik.