Erjavec naletel na gluha ušesa

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) bi v primeru, da pokojninska reforma na referendumu pade, enoletno obdobje, ko DZ ne bi smel spreminjati pokojninskega sistema, izkoristila za pripravo novega predloga. V socialnem dialogu bi pripravili za delavce bolj prijazno in pravičnejšo reformo, pravi predsednik ZSSS Dušan Semolič.

'Upamo, da naš partner ne bo minister Svetlik!'

ZSSS je do minulega četrtka zbrala 42 tisoč podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, na katerem bi volivci odločali o novem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V primeru, da bi odločili, da se zakon ne uveljavi, bi veljal enoletni rok, v katerem DZ ne bi smel spreminjati pokojninskega sistema.

ZSSS bi v tem letu v dialogu s socialnimi partnerji pripravila drugačno reformo, bolj prijazno in pravičnejšo do delavcev, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal Semolič. "Upamo, da partner ne bo minister Svetlik, ker izrazito podcenjuje naše predloge. Pripravljeni smo z drugim ministrom sprejeti ta izziv in reformo nato podpirati, ker vemo, da so nekatere spremembe nujno potrebne," pravi predsednik ZSSS.

V zvezi bi upokojitveno starost podaljševali "na prijazen način", s spodbujanjem delodajalcem, da bi z organizacijo dela in pogoji dela varovali zdravje delavcev, da bi lahko tisti, ki želijo, delali dlje, je pojasnil.

ZSSS: Polna pokojnina po 40 letih delovne dobe

ZSSS vztraja, da bi moral imeti delavec pravico do polne pokojnine s 40 leti delovne dobe. Predlagajo, da bi starostno mejo 58 let pri 40 letih delovne dobe postopoma podaljšali na 60 let, enega od pogojev po veljavnem zakonu, da je meja za upokojitev tudi pri 63 letih starosti in 20 letih delovne dobe, pa bi spremenili tako, da bi bila zahtevana delovna doba 22 let.
V zvezi so prepričani, da bi bilo ob zvišanju starostne meje na 65 let več invalidskih upokojitev, več bolniške odsotnosti in več starejših brezposelnih. Rešitev vidijo v zagotovitvi dela mladim, in sicer za nedoločen čas, ne malega dela. "Že to bi dolgoročno polnilo blagajne," meni Semolič.

Spomnil je, da je primanjkljaj v pokojninski blagajni, ki ga zdaj krije državni proračun, nastal, ko so znižali prispevno stopnjo delodajalcev s 15,5 na 8,85 odstotka. Zato se ZSSS zavzema za ponovno zvišanje te stopnje za delodajalce. Dvig za dve odstotni točki bi pomenil 200 milijonov evrov več, je navedel Semolič.

Predlagajo tudi davek na dobiček, ki se ne reinvestira, izboljšanje učinkovitosti pri preprečevanju sive ekonomije in pri zagotavljanju izplačevanja prispevkov.

DeSUS: Koalicija naj umakne zahtevo za ustavno presojo

V koalicijski DeSUS so na razvojni klavzuri predlagali, da koalicija umakne zahtevo za ustavno presojo referendumske pobude o pokojninski reformi. S sindikati, ki se zavzemajo za referendum, pa bi skušali doseči soglasje glede podaljševanja pokojninske dobe, je pojasnil predsednik stranke Karl Erjavec.

Semolič je na te besede odgovoril, da bi bil vesel, če bi bilo zakon res možno umakniti, tako da bi se potem začeli pogajati "o drugačni reformi in na drugačni osnovi".

Po besedah generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije Jožeta Smoleta bi tudi oni sami pozdravili možnost, da bi se bilo o reformi možno pogajati naprej. V združenju so vseskozi podpirali izhodišče, da je reforma potrebna. Vendar je bilo besedilo že po koncu pogajanj spremenjeno tako, da delodajalce dodatno obremenjuje, česar pa v združenju niso podprli, je spomnil Smole. Če bi res bilo možno doseči večje soglasje, bi tudi ljudje dobili večje zaupanje v zakon, je dejal. "Vendar naj se izključijo rešitve, ki so v reformo prišle po koncu pogajanj," je opozoril.

'Vsi smo za reforme, a pod pogojem, da se nič ne spremeni'

Pobuda DeSUSa za zdaj tako ni naletela na plodna tla. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik odgovarja, da so se s sindikati veliko pogovarjali in so številni njihovi predlogi vključeni v zakon. Manevrskega prostora za tisto, kar so sindikati predlagali, zato nimamo, opozarja. Po njegovih besedah so sicer vedno za dogovor, vendar sta za to potrebna dva. Opozorila sindikatov, da se lahko zgodi ulica, če bo referendum prepovedan, pa Svetlik komentira z besedami, da problemov ne bi reševal z grožnjami, niti ne z ulico.

Tudi koalicijski partnerji z izjemo DeSUS stojijo za reformo. "Vlada se je o pokojninski reformi pogovarjala dolgo časa, ni bila gluha in slepa. Veliko začasnih ukrepov se je omililo in šlo nasproti sindikatom," je povedala Katarina Kresal. Pokojninski zakon je bil sprejet, vlada stoji za njim in po njenih besedah ni nobenega razloga, da bi ta postopek odpirali še enkrat. Če pa DeSUS skrbi usoda funkcioniranja države zaradi pokojninske reforme, bi bilo morda smiselno, da se aktivno vključi v kampanjo proti referendumu in v kampanjo, zakaj bi bila pokojninska reforma dobra, poziva predsednica LDS.

Prvak Zares Gregor Golobič pa ocenjuje, da je vsaka pobuda, ki lahko reši vsebino pokojninske reforme, dobrodošla. Ob tem pa opozarja, da "smo v Sloveniji vsi za reforme, ampak pod pogojem, da se nič ne spremeni". Ta pokojninska reforma in njena vsebina je tako po Golobičevih besedah minimum, zagotavlja približno stabilne javne finance, povečuje stabilnost pokojninskega sistema in vse druge posledice ohranja v vzdržnem okviru. Odpoved temu bi zato pomenila, da ne moremo več govoriti o pokojninski reformi.

Erjavec bo poskusil še enkrat

Po tem ko so predsedniki koalicijskih strank zavrnili DeSUSov predlog, je Karl Erjavec povedal, mu je za to žal, bo pa s pobudo ponovno poskusil na jutrišnjem kolegiju predsednika vlade.

Dejstvo, da so ostali predsedniki koalicijskih strank zavrnili pobudo, se mu zdi nenavadno. Ocenjuje namreč, da je treba pogovor in socialni dialog voditi do tistega trenutka, ko je to možno. Ob tem opozarja, da prostora za dialog ne bo več, ko bo ustavno sodišče enkrat odločilo o ustavnosti referenduma.

Če bo ustavno sodišče dovolilo referendum, bo reforma po napovedih Erjavca padla. To pa pomeni, da bo vprašanje pokojnin eno leto zamrznjeno. "Vemo pa vsi, da je pokojninska reforma potrebna, vendar ne takšna, kot je v tem trenutku sprejeta," je dejal. Če pa bo ustavno sodišče referendum prepovedalo, se Sloveniji obeta intenziven sindikalni boj, kar pomeni pogoje in vzdušje, v katerem vlada in koalicija ne moreta izvajati kakšnih drugih reform, zlasti pa ne paketa prioritet, o katerem so se danes dogovorili, še pravi predsednik DeSUS.