Izgorelost, ki je lahko posledica prekomerne obremenitve pri delu, je v razvitih državah eden izmed glavnih generatorjev ekonomske škode. Izostajanja z dela, bolniški dopusti, manjša učinkovitost in prezgodnje upokojevanje. Vse to je posledica deloholizma, ki je tako kot ostale oblike zasvojenosti v današnji družbi zelo škodljiv. Lojalnost do dela in močna želja po maksimalni delovni produktivnosti deloholika žene prek fizičnih in psihičnih meja. Imeti več obveznosti hkrati, prevzemati naloge drugih ali zjutraj prihajati prvi in odhajati zadnji iz pisarne, so nepogrešljivi začetki vsakega deloholika.
Prvi znaki deloholizma se kažejo v:
– neprekinljivi nagnjenosti k delu – nezmožnost končati delo ali ga "izklopiti"
– nezmožnost prelaganja nalog na druge;
– zanemarjanje drugih strani življenja;
– združevanje zasebnega življenja in službe;
– zanikanju zasvojenosti z delom.
Čeprav lahko odvisnost ponudi kratkoročen užitek, je dolgoročno lahko zelo škodljiva tako za posameznika kot tudi za podjetje. Zakaj deloholik ni dober za podjetje, kakšne so pogoste posledice ter kako ozdraviti to vse pogostejšo obliko zasvojenosti, pa si lahko preberete v članku Zasvojenost z delom je lahko škodljiva droga!
KOMENTARJI (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.