Ekstremni vremenski pojavi bodo vse pogostejši, večja tudi škoda na pridelkih

Sadjarstvo, poljedelstvo, zelenjadarstvo na eni strani, ovčjereja, govedoreja in perutninarstvo pa na drugi. Nič od tega ni imuno na podnebne spremembe in nič drugače ni niti v vinarstvu, priznava znani vinogradnik Danilo Steyer iz hiše dišečega traminca. "Radgonsko ranino smo včasih trgali konec septembra, danes je trgatev konec avgusta, za pozne sorte, kjer je razlika še večja, so bile trgatve za eno dobro kakovost vina tudi po prvem novembru." Danes pa jih zaključijo že konec septembra, še dodaja Steyer.

Razlog pa – vse bolj vroči poletni meseci. Ti so trenutno že približno tri stopinje toplejši, kot so bili pred tremi desetletji. "Nisem ekspert na tem področju, a že, če linearno ekstrapoliramo trenutne trende, vidimo, da bomo čez 30 let verjetno še za dve do tri stopinje bolj vroči," pojasnjuje meteorolog Agencije RS za okolje Branko Gregorčič.

To pa pomeni še veliko bolj sušna poletja in milejše zime, posledično pa tudi več priložnosti za spomladansko pozebo, kar je že danes strah in trepet slovenskih sadjarjev. "Letos beležimo že peto pozebo v zadnjih osmih letih. Kar pa nakazuje na to, da je lahko to že nek pričakovan dogodek. Drugače povedano, verjetnost nastanka škode je 70-odstotna," pa opozarja Aleš Zupan, direktor službe za kmetijska zavarovanja v Zavarovalnici Triglav.

Podobno je tudi pri toči in dolgotrajnih sušah, raste tudi višina povprečne škode. Posledice tega pa so zelo visoke zavarovalne premije, ki jih lahko kmetje sicer z investiranjem v zaščitno opremo krepko znižajo. "Kjer je možna preventivna zaščita, to velja za sadje pod mrežami, za reševanje sadovnjakov, ravno tako za pridelavo vrtnin v zaščitenih prostorih, tunelih, rastlinjakih, tam pa so lahko premije v primerjavi s pridelavo na prostem tudi več kot 80 odstotkov nižje," pove Zupan.  

V vsakem primeru pa bo v prihodnosti treba konkretno razmisliti, katere sorte ali celo vrste bomo sadili na določenem območju, še opozarjajo strokovnjaki.