Podaljšanje delovne dobe že, kaj pa zdravje?

O stanju varnosti in zdravja pri delu smo govorili z Lučko Böhm, ki se s tem vprašanjem ukvarja pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Kar takoj se je lotila pokojninske reforme, saj se v teh dneh udeležuje pogajanj z delodajalci in vlado glede tega vprašanja. "Dvig upokojitvene starosti na 65 let mora biti definitivno pogojen z dvigom ravni varnosti in zdravja pri delu," je izstrelila.

Države, ki so nam zgled pri sprejemanju pokojninske reforme in imajo že predpisane takšne upokojitvene starosti, imajo po njenih besedah tudi "varstvo pri delu nekajkrat bolj učinkovito kot pri nas". Dodaja, da tudi za našo stroko ne moremo reči, da je vsepovprek vse narobe, vendar izpostavi nekaj dejstev.

Najprej izhaja iz reprezentativne evropske ankete o varnosti pri delu, ki kaže, da kar 76 odstotkov slovenskih delodajalcev nima lastne službe za varnost pri delu. Takšna podjetja imajo za to vprašanje zunanjega izvajalca, kar pa, kot pravi Böhmova, ni dobro, saj se večina vodstvenih kadrov v primeru bolezni ali nesreče nato izgovarja na zunanjo službo in se sami varnosti in zdravju ne posvečajo preveč.

Danes se začenja teden varstva in zdravja pri delu in prav letošnja kampanja je namenjena izpostavitvi dveh ključnih vlog za varnost in zdravje pri delu: voditeljsko vlogo vodstva in soupravljanje na strani delavcev. "Sinergija teh dveh sil daje po Evropi najboljše rezultate," je prepričana.

Če se primerjamo z najboljšimi, imamo veliko preveč poškodb pri delu, najbolj skrb vzbujajoče pa je, da "nimamo praktično nobenega vpogleda v poklicne bolezni," je povedala. "Še vedno, torej že 20 let, nimamo več pravilnika o poklicnih boleznih in praktično ne ugotavljamo novih poklicnih bolezni," pove sogovornica in doda, da se ugotavljajo le še azbestniki.

Katerih okvar zdravja je največ na delovnih mestih?

Največje okvare na zdravju prinašajo ravno poklicne bolezni. Največ je mišično-kostnih obolenj, zastrupitev z nevarnimi kemikalijami, različnih kožnih bolezni, alergij in poklicnih naglušnosti. Po podatkih razlogov za izostanke z dela je največ ravno takšnih primerov. Gre za ljudi, ki delajo fizično, v prisilni drži, morda ob stroju, ki jim določa tempo dela. Slovenski menedžerji po njenih besedah zelo pogosto produktivnost dela zvišujejo na račun povečevanja norm, in ne na račun boljše tehnologije. "V nekem trenutku pride do mikropoškodb, ker ni pravega počitka, te niso sanirane. Potem pa po 10 ali 15 letih pride do mišično-kostnih obolenj. Poleg tega pa delodajalci pogosto delavce silijo tudi v nadure, namesto da bi zaposlili dodatno silo," še pravi.

Hkrati pojasni, da je podobno stanje tudi pri boleznih. Če na primer v nekem poklicu povsod po svetu ljudje zbolevajo zaradi zastrupitev, potem se to v Sloveniji ne dogaja. "Isti strupi Slovencem ne pridejo do živega. Če slučajno dobijo astmo, potem so jo podedovali, pa četudi se astma sproža samo na delovnem mestu in četudi jo ima 30 delavcev. Mi pa se bomo delali, da ta astma nima nikakršne zveze z delovnim mestom," dodaja.

"V Sloveniji ne ugotavljamo bolezni na delovnem mestu"

"Vse, kar vemo o zdravju slovenskih delavcev, izvemo iz evropskih anket, ker slovenske vlade zelo previdno nikakršnega denarja ne investirajo v raziskavo slovenskih delavcev. Če ne vemo, se lahko delamo, da je vse v najlepšem redu," je povedala in dodala, da slovenska vlada ni še nikoli delavcev spraševala o njihovem zdravju na delovnem mestu.

Nekaj takega je naredila le komisija za preprečevanje korupcije, ki je v svoji raziskavi v javnem sektorju ugotovila, da se med javnimi uslužbenci zelo razširja mobing. "Že 20 in več let obstaja zarota, da o tem nočemo vedeti nič. Če bi želeli kaj vedeti, bi morali opraviti tudi anketo. Tako pa se lahko delamo, da so vse te bolezni nastale izven delovnega mesta. Vse skupaj je perverzno in grdo," ocenjuje Böhmova.

Pojasnila je, da se vsi delajo, kot da ne vedo ničesar. Zato vsakega ministra, ko prevzame položaj, opozorijo na problematiko, a nihče še ni naredil ničesar na tem področju. Od leta 1992 gledamo samo skomiganje z rameni, pri čemer se še nihče ni tega lotil, ker so lenuhi. "Če se pustite izvoliti, potem sprejmite naloge, ki gredo s funkcijo, na katero ste se pustili izvoliti. Če pa ste preleni, da bi kar koli naredili, potem nam pa, prosim, naredite uslugo in ne kandidirajte za odločilna mesta v državi," poziva politike.

Pravi tudi, da je videla novi osnutek pravilnika o poklicnih boleznih, ki je po njenem mnenju napisan strahopetno. Trenutno je sistem narejen tako, da podjetja sama plačujejo medicino dela, in tu vidi Böhmova velik problem. "Če se slučajno kakšen zdravnik medicine dela, ki ga peče vest in pozna doktrino dela, 'zmoti' in pri preventivnem zdravstvenem pregledu postavi sum poklicne bolezni, ima najkasneje v treh dneh prekinjeno pogodbo z delodajalcem. Ta podpiše pogodbo z nekim drugim zdravnikom, ki tega suma ne odkrije več".

V Sloveniji bi morali imeti letno med 800 in 1200 bolezni na delovnem mestu

In potem se čudimo, da v celem letu ne odkrijemo niti enega primera poklicne bolezni, glede na obseg trga dela pa bi jih morali nekje med 800 in 1200. "Ko v evropskih anketah vprašajo Šveda, če bo lahko po 60. letu še hodil na delovno mesto, jih 76 odstotkov odgovori pritrdilno. Ko pa to sprašujejo Slovence, pa jih le 35 odstotkov odgovori z da. Mislite, da zato, ker so lenuhi, ali zato, ker je njihovo zdravstveno stanje dejansko slabše? Če boste Šveda in Slovenca spraševali, ali ga boli hrbet, bo šestkrat več Slovencev odgovorilo, da jih boli hrbet, da so naglušni, da so bili podvrženi mobingu in tako naprej," je prepričana sindikalistka, ki se ukvarja z varnostjo pri delu.

V javnem sektorju prevladuje mobing

Glede javnega sektorja pravi, da ugotovitve protikorupcijske komisije kažejo, da se v hierarhični kulturi, v kateri je pomembno, na katerem mestu lestvice si, in ne, ali imaš prav, močno razvil mobing. Tretji najpogostejši razlog za invalidnost in odsotnost z dela so psihične obremenitve na delovnem mestu. In tudi iz tega naslova postane veliko ljudi invalidnih in so nesposobni za opravljanje dela.

Pri tem spet ponovi, da si države, ki imajo zadeve urejene, lahko tudi privoščijo dvigovanje upokojitvene starosti. "Pri nas je v proizvodnji najbolj pogrešljiv člen človek. Če postaneš invalid, se posloviš, saj 100.000 zdravih čaka na tvoje delovno mesto," cinično opiše stanje v Sloveniji in doda, da gre za sprenevedanje in perverznost. Boji se, da se bo sama upokojila, še preden se bo kar koli zgodilo na področju varnosti in zdravja pri delu in preden "se bo kakšen minister odločil, da nekaj uredi na tem področju".