Če ste tujec, med nepremičninarji niste zaželeni

Z Ekvilib inštituta so sporočili, da so v sodelovanju z Zagovornikom načela enakosti, srbskim kulturnim društvom Danilo Kiš in Zavodom Global sodelovali v vseevropski kampanji za dokazovanje rasne diskriminacije na trgu najemnih stanovanj. Rezultati vseevropske in tudi slovenske kampanje so skrajno skrb vzbujajoči, saj več kot tretjina oseb tujega porekla ne more do najemniškega stanovanja po lastni izbiri. V Sloveniji so prav tako tretjini tujcem odrekli stanovanje, najslabše pa so jo odnesle osebe s poreklom iz nekdanje Jugoslavije, opozarjajo na inštitutu.

Vse skupaj je potekalo v okviru projekta Actright. Primerjalno situacijsko testiranje služi dokazovanju obstoja diskriminacije, pri tej metodi pa se testno preverja, kako se v praksi s strani potencialnih kršiteljev, na primer ponudnikov dobrin in storitev, obravnava bistveno podobne stranke, ki se medsebojno razlikujejo le po eni lastnosti, kot so rasa in etnično poreklo oziroma narodnost. V študiji preverjajo, ali prihaja do odstopanj, torej ali so osebe, ki po poreklu niso Slovenci, obravnavane slabše. To pa pomeni, da se taki osebi odkloni možnost ogleda, pove, da je stanovanje že oddano in podobno, osebi s slovenskim poreklom, ki po storitvi povprašuje naknadno, pa se ogled stanovanja omogoči.

"Na Ekvilib inštitutu smo se odločili, da s to metodo preverimo, kako pogosta je v praksi rasna diskriminacija na trgu najemnih stanovanj, pri tem pa smo sodelovali tudi v vseevropski testing kampanji proti rasni diskriminaciji pod okriljem organizacije European Grassroots Antiracist Movement – EGAM, ki sicer poteka vsako leto," pojasnjujejo na inštitutu. V letošnjem letu so se kampanje udeležile nevladne organizacije iz Slovenije, Češke, Srbije, Francije ter Italije. Kot ciljno skupino so v Sloveniji izbrali izključno nepremičninske agencije ter se omejili na povpraševanje po cenejših stanovanjih (1 do 1,5 sobna ter garsonjere), le za samske osebe in le na območju Ljubljane. Testiranje so izvedli telefonsko v mesecu maju in juniju, opravili pa so 40 testov, kar pomeni 80 telefonskih pogovorov oziroma poizvedovanj.

V praksi so primerjali, kako agencije ravnajo, če se za posamezno stanovanje zanima oseba tujega porekla. Hkrati pa, kako obravnavajo osebo slovenskega porekla, ki po istem stanovanju povprašuje hkrati (z zamikom le nekaj ur). Obe osebi imata primerljive dohodke, zaposlitev, starost (v danem primeru razpon od 27 do 49 let) in spol. Edina bistvena razlika je torej v poreklu oziroma narodnosti.

Rezultati vseevropske kampanje so skrajno skrb vzbujajoči, opozarjajo na inštitutu. Več kot tretjina prebivalcev, ki niso "domačini", ne more do stanovanja po lastni izbiri, ker so diskriminirani zaradi svojega etničnega porekla. Podatki so najslabši v češkem primeru, kjer so preverjali obravnavo Romov. Kar v 62,5 odstotka primerov so zaznali diskriminacijo, stanje pa je kritično tudi v Franciji, kjer kar 45 odstotkov temnopoltih oseb in oseb arabskega porekla ni moglo do želenega stanovanja.

V Sloveniji so diskriminacijo zaznali v 13 od 40 poskusov

"V danem primeru smo preverjali le ravnanje agencij. Menimo, da bi bil lahko rezultat na trgu zasebnih ponudnikov še mnogo slabši, saj je upravičena domneva, da bi morale agencije ravnati z večjo stopnjo skrbnosti in se posebej dobro zavedati zakonodaje, ki prepoveduje diskriminacijo. V tretjini primerov so torej agencije Neslovencu že v naprej neresnično pojasnile, da je stanovanje že oddano, ali pa so osebe obravnavali bistveno slabše," pojasnjujejo na inštitutu in dodajajo, da so v nekaj primerih nepremičninski agenti celo omenili, da bo najemnina dražja, in sicer zaradi prijave prebivališča, v enem primeru pa je agencija prostodušno povedala, da lastnik ne bi bil za najem tujcu. Nasprotno pa so osebi slovenskega porekla agencije isto stanovanje v zamiku nekaj ur brez omejitev ponujali, bili prijazni in ustrežljivi.

"Kršitev smo zaznali pri 12 različnih posredniških agencijah, v enem primeru celo glede dveh stanovanj, kar dokazuje, da je tam praksa sistematična. Rezultat je bil najslabši v primeru obravnave oseb srbskega in makedonskega porekla, kjer se je približal kar polovici vseh testiranih primerov," opozarjajo na inštitutu in dodajajo, da je to še posebej skrb vzbujajoče, saj osebe s poreklom iz drugih republik nekdanje skupne države predstavljajo veliko večino neslovenskega prebivalstva v Sloveniji.