'Če vas preseneti morski tok, plavajte v njegovi smeri, ne proti njemu'

Potem ko smo včeraj poročali, da se je v nedeljo v Izoli zaradi močnih morskih tokov utopila plavalka, nas je zanimalo, kako nastanejo močni tokovi ter kako se odzvati, če se znajdemo v njihovem objemu.

Na Agenciji RS za okolje (Arso) pojasnjujejo, da površinski morski tokovi na območju Tržaškega zaliva načeloma niso zelo izraziti, tipične hitrosti tokov na površini so 10–30 cm/s. V nedeljo, ko je bilo vremensko dogajanje nekoliko bolj pestro, so bile s HF radarjem za meritve površinskih valov na območju Tržaškega zaliva izmerjene vrednosti od 10 do 60 cm/s, podobne vrednosti pa so beležile tudi oceanografske boje. "Meritve tako na oceanografskih bojah kot s HF radarjem se sicer izvajajo na odprtem morju, kjer ni toliko lokalnih vplivov npr. zaradi oblike obale, morskega dna, vtokov sladke vode in podobno. Tako so morski tokovi lahko nekoliko izrazitejši tudi v normalnih vremenskih situacijah, npr. na izpostavljenih rtih, ožjih vtokih/iztokih v zalive, na ožjih prelivih med otoki, vendar je to za tovrstna območja večinoma običajno in pričakovano," so pojasnili.

In kaj povzroča močnejše tokove? To je lahko močnejši veter, deloma tudi plimni tokovi v primeru izrazitejše razlike med plimo in oseko ter izlivi rek z večjimi pretoki (v Tržaškem zalivu je to najizraziteje pri izlivu reke Soče, kadar ima velike pretoke). V primeru močnejših vetrov smer morskih tokov na površini morja približno sledi smeri vetra, že omenjeni lokalni efekti pa lahko smer spremenijo tako, da tokovi na površini sledijo obliki obale.

Višina gladine morja pa je odvisna od astronomskega plimovanja morja ter vremenskih vplivov. Nizek zračni pritisk povzroči zmeren dvig gladine morja, visok zračni pritisk pa gladino morja zniža. "Močnejši vetrovi lahko z narivanjem vode v smeri vetra gladino morja zvišajo, kot je na Jadranskem morju situacija pri južnem vetru. Hkrati lahko močnejši vetrovi, ki pihajo stran od obale, gladino morja tudi znižajo – na vzhodni obali Jadrana se to zgodi v primeru burje," še pojasnjujejo.

Da je za dobro plavalno izkušnjo potrebno spremljanje prav vremenskih pogojev, pojasnjuje Juš Velepec iz Zveze reševalcev iz vode Slovenije. Če je napovedano slabo vreme oziroma neurje, je plavanje odsvetovano, tudi še nekaj časa po končanem neurju. Če pa se že ne moremo upreti skušnjavi, je najbolje, da ostanemo v plitvi vodi. Nikakor pa ne smemo preceniti svojih sposobnosti. Zaradi močnih morskih tokov namreč številni hitro upehajo in se utrudijo, tako da ne morejo ohraniti glave nad vodo ali pa plavajo proti toku, kar jih še hitreje utrudi. Morje je namreč nepredvidljivo in zato ga moramo spoštovati.

A nesreče se ne dogajajo samo na morju, poudarja Velepec. Letos so namreč zaradi močnih tokov zaznali tudi večje število nesreč v bazenih. Kot pojasnjuje, do močnih tokov v bazenih največkrat pride pod tobogani, otroci pa nato težje izplavajo iz vode in se obdržijo nad vodno gladino. Velepec zato vsem staršem polaga na srce, naj bodo odgovorni in naj imajo otroke nenehno pod nadzorom.