'Če želimo mir, moramo biti resni glede obrambe'

Slovenija letos praznuje 15. obletnico vstopa v zvezo Nato, enega najpomembnejših zunanjepolitičnih ciljev, ki si ga je zadala mlada država še v 90. letih prejšnjega stoletja. V zadnjih desetih letih so se varnostne razmere v naši regiji in širše zelo spremenile. Evropa je večino let po koncu hladne vojne krčila obrambne proračune, zadnjih nekaj let pa se, predvsem zaradi dejanj Rusije in razmer na Bližnjem vzhodu, ta trend obrača. O pomembnosti vlaganja v obrambo in zagotavljanja visoke stopnje varnosti smo se pogovarjali s Camillom Grandom, ki je namestnik generalnega sekretarja zveze Nato, odgovoren pa je za investicije v obrambo.

Kako bodo spremembe v varnostnem okolju na Balkanu in v regiji vplivale na Slovenijo?

Pomembno je poudariti, da bodo naša dejanja učinek imela čez deset let. Ne gre za to, da nismo deležniki v razvoju dogodkov in je prihodnost neodvisna od naših dejanj. Če naredimo prave korake, je mogoče in tudi verjetno, da bomo zagotovili mir, blagostanje in stabilnost v Evropi. A to pomeni, da moramo biti glede obrambe in varnosti resni, da ne bomo dvigovali različnih apetitov zunanjih sil, da bi se igrale z našimi usodami.

Te igre se lahko dogajajo na naših mejah, tukaj govorim o Rusiji in dogodkih v Ukrajini. Moramo gledati tudi onkraj naših meja in pomagati pri demokratičnih političnih procesih na Zahodnem Balkanu. S takšnih razumevanjem varnostnega okolja bomo razumeli, da ne moremo biti zgolj opazovalci, in se na to pripraviti.

Kako je migrantska kriza spremenila varnostni vidik?

To je druga stvar, na katero moramo paziti. Na južnem delu Evrope so se zgodile in še nastajajo spremembe. Nestabilnost je bila ena ključnih stvari, že iz časa arabskih pomladi, ki je ustvarila številne napetosti v državah in tudi med državami. To je bil eden od razlogov za tok migrantov proti Evropi, kot smo to videli v primeru Sirije pred nekaj leti. Območje se hitro spreminja, in če upoštevamo, da v to okolje prihajajo še drugi akterji, se lahko še bolj zakomplicira. Kitajska postaja vse večji akter ne samo na regionalni, ampak tudi na globalni ravni, in moramo preučiti, kaj pomeni za Evropo in Nato, da imamo v Sredozemlju recimo kitajske ladje. Kitajci tudi vlagajo v infrastrukturo v Sredozemlju, vse to moramo preučiti in iskati dolgoročne rešitve in razumeti spremenjeno okolje z dodatnimi akterji.

Kaj pa lahko naredimo?

Dobra novica je, da smo se že začeli prilagajati na te spremembe in smo boljši, kot sem sam pričakoval, med drugim smo bili zelo enotni glede poti naprej. Vam pa bom na vprašanje odgovoril zelo direktno – če bodo naša dejanja in strategije pravilni, bomo lahko zagotovili mir in stabilnost v regiji in širše. Če se ne bomo pravilno odzvali in prilagodili, se lahko zgodi, da se bodo nekatere zadeve, za katere smo mislili, da so stvar preteklosti, znova vrnile. Ne bo več samo nekakšna kriza, ampak bo postal vzorec, ki ga bomo težko reševali. Poglejmo samo primer nadzora nad jedrskim orožjem. Mislili smo, da sta rožljanje z jedrskim orožjem in povečevanje grožnje, ki ga to prinaša, stvar preteklosti, in tu govorim o grožnjah in nevarnosti z jedrskim orožjem, ki ga doživljamo Evropejci.

Se vam zdi, da je jedrsko orožje znova realna nevarnost?

Mogoče smo mislili, da so to nekakšne sanje, da je ta nevarnost stvar preteklosti, ampak danes je jasno, da Rusija v Evropi krši dogovor o omejitvi raket srednjega dosega z jedrskimi konicami. Rusija razvija novo jedrsko orožje in premika te rakete bližje Evropi. Preprečiti moramo vračanje v mentaliteto hladne vojne, ker to ni nekaj, kar bi si Nato želel. Da bi to lahko uspelo, se moramo spomniti starega latinskega reka: Če želiš mir, se morate pripraviti na vojno. Sam bi ga še moderniziral: Če ste resni pri zagotavljanju miru, morate biti prav tako resni pri obrambi, saj pomen izreka ni, da želiš vojno, ampak jo želiš preprečiti.

Torej moramo biti resnejši pri obrambi in naši varnosti ...

To je kritičen element, saj bolj kot bosta robustna naša obramba in bolj kot bo resno naše odvračanje od agresije, večja je verjetnost, da nekdo ne bo skušal te obrambe "preverjati", pa naj bodo to regionalni ali globalni akterji ali drugi akterji z drugačnimi načini delovanja.

Mislite na nekonvencionalne grožnje in akterje?

Obstajajo tudi druge vrste groženj, ki niso tako očitne. Govorimo o kibernetskih in hibridnih grožnjah, ki ustvarjajo dodatne težave in drugačne vrste groženj. V tem primeru vprašanje ni zgolj vojna ali mir, ampak se srečujemo z veliko sivo cono. Lahko se zgodi, da smo v nekakšnem kriznem stanju, kjer se lahko dogajajo manjši kibernetski napadi, vplivi na politične procese ali izvajanje koruptivnih dejanj. Tu je potrebno več sodelovanja, saj se z nekaterimi takšnimi zadevami bolj ukvarja Nato, z drugimi bolj Evropska unija, a se mi zdi, da moramo imeti oči bolj odprte, da bi razumeli vse te varnostne grožnje, ki niso tako jasno definirane.

Paziti moramo, da ne zapademo v razmišljanje z obdobja hladne vojne, saj bi bilo to napačno in neprimerno. Biti pa moramo zelo agilni, da se lahko hitro odzovemo in pošljemo pravo sporočilo, kar se je že zgodilo v nekaj primerih. V primeru kibernetskih groženj jih Nato dojema kot del vojaških dejavnosti, in v prihodnje se bomo morali s temi zadevami še spopadati. Nato se je delno že prilagodil, a moramo razumeti, da je proces prilagajanja in razmišljanja z odprto glavo dolgoročen proces.

V zadnjih desetih letih se je varnostno okolje v Evropi in drugod izrazito spremenilo. Mislite, da se bo ta proces nadaljeval?

Še enkrat bi rad poudaril, da glede teh sprememb ne smemo biti pasivni. V Natu in med zavezniki lahko o tem nekaj naredimo in nismo zgolj opazovalci. Kar se mi odločimo in naredimo, recimo višanje naše splošne pripravljenosti, to pošilja jasno sporočilo, naj nas zunanji akterji ne preizkušajo. Ko vlagamo v obrambo, to ima učinek – poglejmo primer Rusije, ki je obrambni proračun v zadnjih dvajsetih letih zvišala za približno 300 odstotkov. Danes je Rusija bolj aktivna, ima enote v Siriji, izvedla je uspešno operacijo v Ukrajini in je posodobila enote, ki upravljajo z jedrskim orožjem.

Varnost ima svojo ceno in moje sporočilo je, da nismo v obdobju, kjer se bo varnostno okolje slabšalo v nedogled. Prihajajo tudi dobre novice in trudimo se, da bi izboljšali odnos z Rusijo in varnostne razmere v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu. Bile so številne dobre novice, samo pomislite na Islamsko državo, ki je pred štirimi leti upravljala z ozemljem v velikosti Velike Britanije, zdaj pa gre še za nekaj teroristov, ki se skrivajo v Siriji in Iraku. Mislim, da nam ni treba biti črnogledi in razmišljati, kako vse okrog nas propada, biti pa moramo proaktivni, imeti odprte oči pri razvoju težav in se na nove grožnje tudi odzvati. Z odzivanjem na nove grožnje in težave bomo preprečili, da bi se lahko zgodilo najhujše.