Čebulj: Odločitev ni politična

Predsednik ustavnega sodišča Janez Čebulj se je odzval na besede vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka glede odločitve ustavnega sodišča za začasno zadržanje izvajanja zakona, ki ukinja t.i. Kosovo komisijo. "Ne morem pristati na trditve, da odločam politično in ne samo to, politično naj bi odločal zato, ker je v sedanji sestavi "bivša politična oseba" - sodnik Ciril Ribičič," je zapisal Čebulj in dodal, da mu, če odmisli žaljivost, ostane le še en razlog za takšno izjavo: "Pazite, kakšna bo končna odločitev!"

Prepričan sem, da bo odločitev ustavnega sodišča v skladu z ustavo - tudi v primeru, če se z argumenti zanjo morda ne bom strinjal, je zapisal Čebulj, ki je komentiral besede poslanca SDS, da je odločitev o zadržanju politična, ker je v tem ustavnem sodišču tudi ustavni sodnik, ki je bil pred letom 1991 tudi predsednik ene od političnih strank in to stranke iz časa totalitarizma.

Čeprav je Čebulj glasoval proti začasnemu zadržanju izvajanja zakona, to še ne pomeni, da kot predsednik ustavnega sodišča ali pa samo kot sodnik tega sodišča pristaja na diskreditacijo sodnic in sodnikov, ki so glasovali drugače, kot je sam. Poudarja, da je Ciril Ribičič sodnik ustavnega sodišča in je bil prav tako izvoljen po postopku, ki je določen v ustavi in v zakonu o ustavnem sodišču. Izvoljen je bil z večino glasov poslank in poslancev demokratično izvoljenega parlamenta, enako kot to velja za vse druge sodnice in sodnike te in prejšnjih sestav, pri čemer je irelevantno, s kakšno večino so bili izvoljeni.

Kot pri tem ugotavlja predsednik ustavnega sodišča, je prišlo že v navado, da politiki - iz vladajoče koalicije ali iz opozicije -, funkcionarji ali pa vodje kakšnega državnega organa ali komisije javno razlagajo, kakšno odločitev pričakujejo od ustavnega sodišča v kakšni od zadev, ki jih to obravnava. Že vnaprej so prepričani, da ustavno sodišče ne more ali celo ne sme odločiti drugače, kot oni menijo, da je prav. "Žalostno stanje, če pomislimo, da smo v letu, ko bomo praznovali petnajsto obletnico razglasitve ustave, katere ena od bistvenih pridobitev je ravno delitev oblasti," je zapisal Čebulj.

Pojasnjuje, da se mu ne zdi sporno, če nekdo, pa čeprav je vodja poslanske skupine, pove svoje mnenje o odločitvi ustavnega sodišča ali se ne strinja z njenimi razlogi, dokler so v okviru z ustavo začrtanih meja med parlamentom in ustavnim sodiščem. Zagotovo pa so izven teh meja ocene, ki jih je mogoče razlagati kot zatrjevanje pristranosti ustavnega sodišča, češ da odloča o svojem premoženju, in ocene o političnih stališčih, ki da so prevladala pri odločitvi o zadržanju zgoraj navedenega zakona.

Sodnice in sodniki ustavnega sodišča res odločajo o "svojem premoženju" in v drugi, enako razvpiti zadevi, ki se nanaša na nov plačni sistem, odločajo o "svojih plačah". Enako kot vlada in državni zbor odločata o svojih in o "naših" plačah. In odločajo tudi o "svojih davkih", "svojih pokojninah", "svoji Vzajemni" in še veliko takšnega bi se našlo, je zapisal Čebulj, ki poudarja, da žal ni nikogar drugega, ki bi o tem odločal in da se ustavno sodišče takšnega svojega položaja še kako zaveda.

Čebulj pri tem navaja eno od odločb ustavnega sodišča iz januarja 1998 leta, ko se je postavilo vprašanje nepristranosti sodnikov v zadevi, v kateri bo (je) odločitev neposredno vplivala tudi na pravice, pravni položaj oziroma pravne koristi posameznih ustavnih sodnikov. Takrat je ustavno sodišče med drugim zapisalo, da okoliščine, ki bi lahko samo vzbudile dvom v nepristranost nekaterih sodnikov, ne morejo biti razlog za to, da bi del zakonodaje ostal brez ustavnosodnega nadzora.