Predsednik ustavnega sodišča Janez Čebulj je v imenu svojih kolegov, sodnic in sodnikov ustavnega sodišča, na današnji tiskovni konferenci odločno protestiral proti včerajšnji odločitvi DZ glede predlagane kandidatke, podpredsednice ustavnega sodišča Mirjam Škrk za mesto članice stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. Njegov protest se, kot je dejal, ne nanaša na odločitev poslank in poslancev, temveč na utemeljitev te odločitve. Po njegovih besedah je utemeljitev neizvolitve mogoče razumeti kot "jasno opozorilo ne le ustavnim sodnicam in sodnikom, temveč celotni sodni veji oblasti, naj bo previdna pri odločanju, ker se od nje pričakuje oblasti všečno odločanje".
Kršenje načela neodvisnosti
"Gre za kršitev temeljnih načel pravne države in za nezaslišan poseg v samostojnost in neodvisnost ustavnega sodišča," je dejal Čebulj. Po Čebuljevi oceni gre tudi "za grob pritisk na ustavno sodišče", ker o ustavnosti zakona o trgovini, ki je predmet presoje na ustavnem sodišču, sploh še ni bilo odločeno.
Izjava predstavnika poslanske skupine Nove Slovenije, ki je v sredo na seji državnega zbora predlagano kandidatko prištel med tiste sodnike ustavnega sodišča, ki so glasovali za zadržanje izvajanja zakona o zaprtju trgovin ob nedeljah in praznikih, zaradi česar referendumska odločitev še do sedaj ni uresničena, po mnenju predsednika ustavnega sodišča "kaže na popolno nepoznavanje ustavnega sistema in dosedanjih stališč ustavnega sodišča o zakonodajnem referendumu".
Čebulj: Zgodilo se je zastrašujoče
Vendar je to po Čebuljevi oceni v tem primeru še najmanj pomembno. "Zastrašujoče je", tako Čebulj, "da se je v DZ zgodilo nekaj, kar se v demokratičnih evropskih državah, v katerih vladajo načela pravne države in delitve oblasti, še ni zgodilo".
Kot je znano, je DZ v sredo na tajnem glasovanju na predlog predsednika republike Janeza Drnovška podprl kandidaturo (73 za, 3 proti) rednega univerzitetnega profesorja na ljubljanski Pravni fakulteti Boruta Bohteta za mesto člana stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. Poleg Bohteta je predsednik republike predlagal še profesorico mednarodnega prava na isti fakulteti in sodnico ustavnega sodišča Mirjam Škrk, ki ni prejela zadostne podpore: kandidatko je podprlo le 34 poslank in poslancev, proti jih je bilo 42, za izvolitev pa bi potrebovala vsaj 46 poslanskih glasov.
