Čedalje bolj obremenjeni

Predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen je ob predstavitvi poročila za leto 2006 opozoril, da so trendi popolnoma nesprejemljivi. Kot je dejal, se je pripad novih zadev v primerjavi z letom 2001 povečal za skoraj polovico. Testen tako rešitev vidi v dodatnem zaposlovanju sodnikov in strokovnega osebja, kar po njegovem mnenju ne more biti dolgoročna rešitev.

Potrebno je zajeziti tudi dostop do vrhovnega sodišča, je poudaril. Poleg omenjenih ukrepov na vrhovnem sodišču preučujejo možnost, da bi spremenili paradigmo, kako se pride na vrhovno sodišče, je dejal Testen. Tako bi vrhovno sodišče dobilo neke vrste diskrecijo pri presoji, o čem je vredno odločati in o čem ne.

Kot je pojasnil Testen, je bil sicer z zakonom o delovnih in socialnih sodiščih storjen poskus razbremenitve vrhovnega sodišča z uvedbo dopuščene revizije, vendar dosedanji rezultati ne kažejo, da bi do nje dejansko prišlo, saj se je število revizij celo povečalo. Na manjši pripad zadev na vrhovno sodišče pa že vpliva zakon o upravnem sporu, ki je bil sprejet 1. januarja letos, je dejal.

Na vrhovnem sodišču tako predlagajo, da se ob spremembah procesne zakonodaje vključijo mehanizmi, ki bodo omogočili omejitev pripada zadev. Zlasti je to pomembno na področju upravnega prava, saj te zadeve predstavljajo več kot polovico vseh zadev v delu. Nadalje predlagajo, da se ob spremembah procesne zakonodaje dosledno odpravijo vse določbe, ki vrhovno sodišče določajo kot prvostopenjsko in pritožbeno sodišče ter dopuščajo, da se pred sodiščem zadnje stopnje obravnavajo dejanska vprašanja. Predlagajo pa tudi, da se ob spremembah procesne zakonodaje vgradijo orodja za poenostavljeno reševanje izrednih pravnih sredstev v tistih primerih, ko zaradi svoje vsebine nimajo možnosti za uspeh, niti ne načenjajo pomembnih pravnih vprašanj, ki še niso razrešena v sodni praksi.

Ogromen pripad

Iz ocene stanja sodne veje oblasti v letu 2006 pa izhaja, da je glede zadev iz pristojnosti sodišč splošne pristojnosti in specializiranih sodišč (brez prekrškovnih zadev) za leto 2006 značilno, da se je pripad po stagnaciji v zadnjih dveh letih ponovno povečal in bil daleč največji v zadnjih 15 letih. Število rešenih zadev v letu 2006 je bilo v primerjavi z letom 2005 večje za en odstotek, prav tako pa se je nadaljeval trend zmanjševanja števila nerešenih zadev. Ob koncu leta je ostalo štiri odstotke manj nerešenih zadev kot v letu 2005.

Nadaljeval se je trend povečevanja pripada pomembnejših zadev, število rešenih pomembnejših zadev se je v primerjavi z letom 2005 povečalo za tri odstotke. Nadaljeval se je tudi trend zmanjševanja nerešenih pomembnih zadev, zmanjšalo pa se je še število zadev sodnega zaostanka, in sicer za devet odstotkov v primerjavi z letom 2005. Ta podatek po Testenovih besedah kaže, da so se sodišča vendar usmerila na reševanje starejših zadev.

'Treba je zagotoviti ustrezne plače'

Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da sodišča sicer obvladujejo pripad zadev in da vsako leto zmanjšajo število zadev, vendar je dinamika zmanjševanja števila zadev sodnega zaostanka še prepočasna, delež zadev, ki se rešujejo več kot leto dni, pa je prevelik. Z začetkom izvajanja projekta Lukenda so prav tako bile odobrene dodatne zaposlitve, vendar zlasti sodniških mest še ni bilo mogoče zasesti v tako kratkem času, da bi se povečanje pomembneje odrazilo na reševanju sodnih zadev, je dejal Testen. Sedaj je sicer na področju sodstva po besedah predsednika vrhovnega sodišča pomembno zlasti, da se zagotovi ustrezen plačni položaj sodnikov, strokovnih sodelavcev in drugega osebja ter sredstva za rešitev prostorske problematike vseh sodišč.