Enakega mnenja so bili tudi ostali premieri, ki so se udeležili letošnjega vrha CEFTA v Bukarešti. Drnovšek je v svojem govoru na srečanju, ki se bo popoldne končalo s podpisom skupne deklaracije ter dveh dodatnih protokolov k sporazumu, poudaril tudi nujnost sodelovanja podpisnic CEFTA v novem krogu pogajanj o liberalizaciji svetovne trgovine, o katerem so se ministri držav članic Svetovne trgovinske organizacije (WTO) dogovorili pred dnevi v Dohi. Omenjene države bodo namreč po njegovem mnenju skupaj lažje uveljavile svoja stališča.
Drnovšek vlogo CEFTA vidi kot okvir v katerem bi se države podpisnice pripravljale na članstvo v Evropski uniji (EU) ter kot obliko regionalnega odzivanja na procese globalizacije. Med podpisnicami sicer prihaja do določenih razhajanj, predvsem, podobno kot v WTO, na področju kmetijske politike, vendar pa se je tudi tu skupni odbor CEFTA dogovoril, da lahko države podpisnice začnejo pogajanja za nadaljnjo odpiranje trga s kmetijskimi izdelki na bilateralni ravni. Češka, Slovaška in Madžarska so to že storile, in sicer bodo danes podpisale dodatni protokol št. 10 k CEFTA, Drnovšek pa je ob tem izrazil upanje, da bo dogovore za nadaljnjo liberalizacijo kmalu dosegla tudi Slovenija.
Pred tem se je Drnovšek srečal s poljskim kolegom Lezsekov Millerjem, ki mu je zagotovil, da Poljska podpira Slovenijo v njenih prizadevanjih za članstvo v zvezi Nato. Drnovšek in Miller sta se na srečanju ob robu vrha pogodbenic CEFTA pogovarjala tudi o prizadevanjih obeh držav za članstvo v Evropski uniji. Oba ugotavljata, da podpora članstvu ob približevanju datuma širitve pada; k temu po Drnovškovem mnenju nekoliko prispeva tudi sama EU z nekaterimi potezami, ki niso dosledne, predvsem glede pretoka delovne sile.
Miller je Drnovšku - premiera sta se srečala prvič, saj je Miller vodstvo poljske vlade prevzel oktobra letos - povedal, da se na Poljskem zavedajo zaostanka v pogajanjih z EU, ki so ga zabeležili v zadnjem času. Kljub temu pa je zatrdil, da bodo zamujeno nadoknadili, kar pomeni, da bodo konec prihodnjega leta pripravljeni na polnopravno članstvo. Tudi Drnovšek je izrazil upanje, da bo Poljski zamujeno uspelo nadoknaditi, saj naj bi veljalo, da širitve EU ne bo brez Poljske.
Glede zveze Nato je Drnovšek Millerju, ki je ob tej priložnosti sprejel Drnovškovo vabilo za obisk Slovenije, zagotovil, da je vtis, ki naj bi se širil med članicami zveze Nato o zadržanosti slovenskih priprav na članstvo, posledica izkušnje, ko so Ljubljani na vrhu v Madridu tik pred širitvijo zaprli vrata zavezništva. Po Drnovškovih besedah se je Slovenija odločila za drugačen pristop k prizadevanjem za članstvo, in sicer za izrazito realističnega, kljub temu pa je odločena postati članica. Po njegovih besedah namreč tudi Slovenija želi prispevati k varovanju svetovnega miru.
Drnovšek se je sicer v četrtek že srečal s predsednikom hrvaške vlade Ivico Račanom, srečal pa se bo še z gostiteljem vrha CEFTA, romunskim predsednikom vlade Adrianom Nastasejem.
