Nas mora biti strah glutena?

Število ljudi, ki ima težave z glutenom skokovito narašča, med njimi pa  je ogromno takih, ki gluten zavračajo zgolj kot način prehranjevanja in za to nimajo zdravstvenih razlogov, kot je denimo alergija na žita ali celiakija, pri katerih človek ne sme užiti niti zrnca žita. Ta trend spodbujajo tudi slavni, ki trdijo da se po brezglutenski prehrani počutijo bolje, so bolj sveži, bolj vitalni predvsem pa imajo manj težav z napenjanjem in bolečinami v trebuhu.

Gluten je sicer beljakovina, ki jo najdemo v kruhu, testeninah in pecivih in je tista snov, ki testo naredi lepljivo in mehko.

Vemo, da ima celiakijo približno en odstotek prebivalstva, še manj 0,1 odstotka jih ima alergijo na žito. A v ambulantah je vedno več ljudi, ki nimajo nobenega od teh dveh stanj, pa vseeno tožijo zaradi zdravstvenih težav, če pojedo gluten. Po ocenah je takih okoli 10 odstotkov ljudi, njihove težave pa imenujejo neceliakijska glutenska občutljivost. To je težko dokazati, saj pravih diagnostičnih postopkov še ne poznamo, vendarle pa obstaja in mnogim povzroča težave, zato je zanje priporočljivo, da se glutenu odpovedo. Težava je, ker zaradi močne mode odklanjanja glutena, zdaj zdravniki še težje ločijo tiste, ki imajo res težave zaradi glutena od tistih, ki se jim le zdi, da jih imajo in so začeli gluten odklanjati zgolj zaradi modnih trendov.

V naši ambulanti že dvajset let spremljamo ljudi, ki nimajo niti celiakije niti alergije, imajo pa vseeno zdravstvene težave po glutenski hrani. To strokovno za zdaj imenujemo neceliakijska glutenska senzitivnost. Ne nazadnje pa opažamo, da je v zadnjem času vzniknila močna moda odklanjanja glutena, in smo se zdravniki znašli pred nalogo, da odkrijemo, kdaj gre res za bolezenski problem in kdaj le za preizkuševalce različnih diet.

Vprašanje seveda je, kdaj je gluten res krivec za našo slabo počutje, kdaj pa si lahko z dieto, ki si jo predpišemo kar sami, naredimo več škode kot koristi.