Celjska občina je namreč pred tremi leti v industriji in obrti utrpela škodo v višini 1,6 milijarde tolarjev, na področju vodnega gospodarstva pa štiri milijarde tolarjev, vendar je državna komisija za sanacije priznala le 1,099 milijarde tolarjev škode ter v skladu s potrjenim sanacijskim programom odobrila okrog 370 milijonov tolarjev. To pomeni, da “je država Celjanom še vedno dolžna 1,041 milijarde tolarjev za odpravo posledic po poplavi iz leta 1998,” je povedal Šrot.
Celjska občina je tako včeraj že naslovila na državno pravobranilstvo zahtevek za uveljavitev terjatev do države. Če mnenje pravobranilstva za celjsko občino ne bo ugodno, bo tožila državo.
Po Šrotovih besedah strugi Voglajne in Savinje, ki “ob močnejšem deževju povzročita največ škode, nista čiščeni že 40 let.” Čiščenje struge in naplavin v reki Savinji in Voglajni se je dokončno pričelo maja letos, vendar je po mnenju Šrota redno vzdrževanje strug naloga države in tovrstne naloge celjska občina ne misli več financirati.
Strokovnjaki Razvojnega centra Celje v poročilu o vplivih čiščenja na pretok Savinje in Voglajne opozarjajo, da bi se skupni pretok Savinje te reke povečal, če bi država v preteklem desetletju poskrbela za vzdrževanje in čiščenje strug Savinje in Voglajne. Celjski župan je zato prepričan, da bi bile lahko posledice poplave iz leta 1998 bistveno manjše ali poplave sploh ne bi bilo.
