Celjski ravnatelji: Nasilne učence je treba takoj odstraniti iz šolskega okolja

Aktiv celjskih ravnateljev, ki dogodek obžaluje in obsoja medvrstniško nasilje, poziva k spremembam zakonodaje in meni, da je šolam treba omogočiti učinkovito vzgojno delovanje in preprečiti poseganje staršev v strokovne odločitve zaposlenih. Moteče in nasilne učence pa da je treba takoj odstraniti iz šolskega okolja in jih začasno namestiti v vzgojni zavod ali pa naj jih imajo doma pod nadzorom starši, ki naj koristijo dopust. V izjavi, ki so nam jo posredovali, so prav tako zapisali, da je treba povečati odgovornost staršev, ki bi morali biti za kršitve svojih otrok materialno in kazensko odgovorni.

"Ravnatelji menimo, da bi sistem moral omogočati takojšnjo začasno odstranitev nasilnih in motečih otrok z oddelka oziroma šole, saj bi morala biti pravica ostalih učencev do varnega in urejenega okolja ter nemotenega pouka nad pravico nasilnih in motečih učencev, da so v šoli. Rešitev bi bila ustanovitev t. i. 'vzgojnega centra', ki bi sprejemal takšne učence. Z njimi bi se tam nato ukvarjal posebej usposobljen tim strokovnjakov. Po določenem obdobju oziroma po izboljšanem vedenju bi se posameznik lahko vrnil v šolsko okolje. Za zahtevnejše primere vzgojni zavodi v Sloveniji že obstajajo, a zakonodaja in pravice staršev tudi v tem primeru praktično onemogočajo namestitev problematičnih otrok v te zavode. To se zgodi zgolj izjemoma, v res najhujših primerih," so v odzivu na nasilje zapisali celjski ravnatelji osnovnih šol.

Spomnimo, po brutalnem pretepu sedmošolke, nad katero so se na strehi nakupovalnega centra znesle mladoletnice, nam je pretresena in prestrašena osnovnošolka zaupala, da je šla s strahom v šolo, saj da so se grožnje nadaljevale tudi po napadu. "Ne morem jim oprostiti, da so me tako teple. Začelo se je s klofutami po obrazu, nato so me brcale, lasale, udarjale po glavi in zmerjale. Zelo me je prizadelo, da me sošolke niso branile. Vame so metali še paradižnike in jajca," je za našo spletno stran po incidentu povedala napadena sedmošolka.

Nekateri ravnatelji so takoj po nasilnem dogodku poseben zapis namenili tudi staršem osnovnošolcev. "Osebno me je pri vsem še posebej šokiralo in zabolelo dejstvo, da je posnetek delilo in še več, celo všečkalo, ogromno število uporabnikov socialnih omrežij, kar kaže na temno stran moralne kulture med nami. Prav tako ni bilo v času dogodka zaznane nikakršne empatije sodelujočih s takratno žrtvijo. Tudi to je še posebej zaskrbljujoče in sploh si ne upam pomisliti, kako tragično bi se vse skupaj lahko končalo," je staršem pisal ravnatelj II. osnovne šole Celje Tomaž Končan.

"Na naši šoli bomo še naprej pozorni in z aktivnostmi poskusili preprečiti kakršno koli nasilje, tako besedno ali fizično. A brez vaše pomoči, brez vaše pripravljenosti in brez vaše odločnosti, dragi starši, vsekakor pa ne brez vaših otrok, smo nemočni. Želimo si vaše pomoči in računamo na vas," je zapisal Končan.

Ravnateljica Osnovne šole Lava Marijana Kolenko pričakuje tudi jasno sporočilo z državnega vrha, od vlade in pristojnih ministrstev, da to niso sprejemljive oblike vedenja ne med otroki, mladostniki in ne med odraslimi in da so za vzgojeno mlado generacijo odgovorni vsi, ne samo vrtci in šole, pravi. "Prepričana sem, da nisem edina, ki si želi, da bi predvsem starši ta primer vzeli izjemno resno, kot učno uro, ki nas nauči, kako resno je treba otrokom postaviti meje, jih naučiti obnašanja, nenasilne komunikacije, jih naučiti, katere moralne norme so sprejemljive in katere je treba jasno obsoditi kot neprimerne. Starši so prvi odgovorni za vzgojo svojih otrok," je povedala za 24ur.com.

Celjski ravnatelji so sicer prepričani, da velika večina otrok nima takšnih vzorcev obnašanja, kot smo jih lahko videli ob neljubem dogodku v Celju in niso nasilni.

"Ne bi bilo prav, če bi zaradi takšnega dogodka obsojali vse mlade. Vsekakor pa je prav, da ostro obsodimo ta dogodek in se z otroki ustrezno pogovorimo v šoli in doma. Predvsem pa je čas, da se ustrezno spremeni zakonodaja, ki bo omogočala učinkovito vzgojno delovanje. O ustreznem in kakovostnem delu šol priča tudi dejstvo, da se starši v primeru nasilja zunaj šole vedno obrnejo na nas in nas prosijo za pomoč, čemur smo bili priča tudi na celjskih šolah po omenjenem dogodku. Klice staršev na pomoč slišimo in se jim vedno odzovemo, saj ga razumemo kot zaupanje v naše delo. Kljub vsemu pa ne moremo prevzemati starševske vloge in namesto njih prevzeti odgovornosti za vzgojo otrok," opozarja Aktiv ravnateljev.

Kljub vsemu pa so šole povsem nemočne v primerih, ko se nasilje pojavlja zunaj šolskega prostora, saj da nimajo pravne podlage, da bi ukrepali, razlagajo ravnatelji. Zato nasilnežev tudi ne morejo sankcionirati. "Zavedamo se, da mora vsako nasilno dejanje biti obsojeno in imeti posledice, saj je praviloma posledica tista, ki posameznika odvrača od neprimernih dejanj. Dandanes pa se velikokrat zgodi, da se dejanje nasilneža odobrava in da ga sovrstniki pri tem celo spodbujajo. To je jasno pokazala tudi nedavna objava pretepa med deklicami na strehi trgovskega centra, ki se je med ljudmi razširila kot požar in na žalost prejela bistveno preveč všečkov."

'Slovenske šole so varno in spodbudno okolje'

Celjski ravnatelji so prepričani, da so slovenske šole varno in spodbudno okolje, ob tem pa tudi sami opozarjajo, da odgovornosti za vzgojo otrok ne more prevzeti samo šola.

"V šoli odgovornost za vzgojo v tem in podobnih primerih sprejmemo še toliko težje, ker nimamo na voljo nobenih učinkovitih vzvodov ukrepanja – ti so nam bili odvzeti v imenu t. i. pravic otrok in staršev, ki so trenutno praktično neomejene. Šola razen papirnatih vzgojnih ukrepov nima nobenega ukrepa, ki bi bil učinkovit in bi imel za otroke ali starše konkretne posledice. Paradoks je, da strokovni delavci v šoli celo za pogovor s problematičnim učencem potrebujemo soglasje staršev (odvzem mobilnega telefona ali neudeležba na ekskurziji zunaj šole pa sta praktično neizvedljiva ukrepa). Podobno velja za druge ukrepe, ki bi lahko bili učinkoviti, a se morajo starši z vsakim ukrepom šole strinjati," so zapisali ravnatelji.

Problem so tudi telefoni, ki so sicer na šolah prepovedani, pa vendar si ravnatelji ne zatiskajo oči pred jasnim krivcem za epidemijo nasilja, pravijo, ki je praviloma nefizičen in se nahaja na telefonu vsakega otroka. "Žal se vedno bolj kaže, da ko otroci zapustijo šolsko območje, jim starši uporabo telefona in drugih elektronskih pripomočkov pogosto nekritično dovolijo in nimajo prav nobenega nadzora nad aktivnostjo svojih otrok na spletu. Pričakovati, da bodo mladoletni otroci zreli in odgovorni pri uporabi spleta, je nerealno – nad tem bi morali bdeti njihovi starši in jih naučiti odgovornega ravnanja."

Primer nasilja v Celju ni edini, ni osamljen, vsako leto več ga je. Je pa toliko bolj odmeval, ker so se posnetki razširili kot požar.

"Zagotovo je dejanje nesprejemljivo, a nas je, vsaj srčno upam, prebudilo, streznilo tako starše kot mlade ter vse, ki iz dneva v dan vlagamo trud v mlade, da bi postali samostojni, samozavestni, empatični, humani in odgovorni mladi ljudje. Nujno pa se moramo zavedati dejstva, da je to nasilno dejanje posledica preteklih neuspešnih in mnogokrat nepravilnih vzgojnih pristopov, mladi pa so odraslim nastavili ogledalo, kakšni so danes. Kot že rečeno, starši so dolžni otroke učiti nenasilne komunikacije, se resno odzvati v primerih nasilja, sodelovati z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami v primerih nasilnega vedenja otrok in mladostnikov, poiskati strokovno pomoč, če sami ne zmorejo. In seveda trezno in odgovorno presoditi uporabo tehnologij, družbenih omrežij in podobno," pravi naša sogovornica, ravnateljica Marijana Kolenko.

Dodaja, da bi bilo treba zakonsko zavezati zaščitniške starše za sodelovanje in ukrepanje, ko so pozvani. "Kajti dolgoletna praksa kaže, da veliko staršev ne sodeluje s šolo v primerih odklonskih vedenj otrok, izogibajo se odgovornosti, so kdaj celo sami nasilni v komunikaciji in grozijo vzgojiteljem ter učiteljem. Jasno bi bilo treba opredeliti, kaj vse sodi med razumevanje zanemarjanja otrok in razumevanje varnega in spodbudnega okolja. Predvsem pa obvezati starše, da sodelujejo v programih, ki jih vrtci in šole namenjajo njim, da bi spoznali, kako hude poškodbe možganov se pri otrocih zgodijo na dolgi rok, če so izpostavljeni pogostim nasilnim dejanjem."

 Učiteljem pa vrniti zakonska orodja za hitrejše reševanje težavnih primerov nasilja, pravi.

"Primeri nasilnih dejanj skoraj vedno odkrijejo, da se vzorcev otroci in mladostniki naučijo predvsem na družbenih omrežjih, kar kliče po regulativi uporabe, dostopnosti, starostne omejitve, predvsem pa regulativi mračnih vsebin. Verjamem, da lahko številne ukrepe od naštetih izvedemo takoj. V nadaljevanju pa bi bilo dobro narediti akcijski načrt na državni ravni, kako sistematično, zakonsko podprto, tudi kazensko odgovorno, sistemsko izvajati aktivnosti za manj nasilja in kakovostno medosebno komunikacijo. Nastopil je kritični čas, da od besed preidemo na konkretna dejanja," pogovor zaključuje ravnateljica Osnovne šole Lava.

Na celjski policijski upravi pa smo še preverili, ali je preiskava napada na sedmošolko morda že zaključena. "Zadeva je še vedno v fazi intenzivne preiskave. Pri sami obravnavi tesno sodelujemo z osnovnimi šolami, katerih učenci so bili vpleteni v sam dogodek in s pristojnim centrom za socialno delo. Preiskava bo pokazala, kaj je bil vzrok za nasilje, kakšna je bila vloga vseh vpletenih in kakšne so nastale posledice. Svojo vlogo morajo prvenstveno odigrati tudi druge institucije, šole, centri za socialno delo, saj se je treba zavedati, da gre za otroke stare od 13 do 14 let, kar omejuje kazensko odgovornost. Policisti smo vedno pripravljeni na dialog, sodelovanje in pomoč pri iskanju rešitev," pravi predstavnica za odnose z javnostmi Milena Trbulin in dodaja, da bodo nadaljevali tudi z obiski policistov v šolah in pogovori z učenci ter dijaki o nasilju in drugih nesprejemljivih ravnanjih.