Cene goriva letijo v nebo, vlada bo del sredstev črpala iz družbe Borzen

Subvencije za gorivo za promet in logistiko, subvencije za pnevmatike in subvencije za kmečko nafto, ki se je v pol leta podražila za 45 odstotkov: to so trije nivoji pomoči za avtoprevoznike in kmete, ki jih predlaga ministrstvo za infrastrukturo in energijo.

"Če imajo kmetje drago nafto, če imajo prevozniki dražje storitve zaradi visokih cen nafte, potem je seveda tudi za kupca zelenjave, dobrin, višja cena," je povedal minister za infrastrukturo in energijo Jernej Vrtovec.

Pritisk drage nafte naj se zato blaži na začetku verige, dodaja Vrtovec. Višina morebitne subvencije za gorivo še ni določena. Je pa minister predstavil okvirni izračun, po katerem bi ob subvenciji v višini 20 centov na liter goriva za ukrep potrebovali okoli 40 milijonov evrov na leto.

Če bi bil ukrep sprejet v takšni obliki, bi upravičenec pri 5000 litrih lahko privarčeval 1000 evrov, pri 50.000 litrih pa 10.000 evrov. Hkrati pa ocenjen strošek, 40 milijonov evrov letno, skupno pomeni približno 200 milijonov litrov goriva za vse upravičence.

"Družba Borzen ima po mojih podatkih okoli 450 milijonov evrov denarja, nakopičenega prek položnic. Veste, ljudje plačujejo položnice za OVE in SPTE. In prav je, da ne le proračun, ampak da reševanje energetske krize prevzamejo tudi državne družbe," je dodal Vrtovec.

Del sredstev za subvencije naj bi bil torej črpan iz družbe Borzen, del pa iz evropskih virov financiranja. "Ukrep bo v skladu z začasnim ukrepom EU veljal za obdobje od 4. 6. do konca leta," je pojasnil državni sekretar za infrastrukturo Damijan Jaklin.

V tem obdobju realizirani računi bodo predmet subvencij, dodaja Jaklin, ki bodo finančno lahko realizirani tudi v prihodnjem letu.

Do subvencij bodo, če bo ukrep sprejet, upravičeni prevozniki in kmetijska gospodarstva, ki imajo svojo dejavnost registrirano v Sloveniji, subvencije pa bodo veljale zgolj za tiste račune za gorivo, ki so bili izdani v Sloveniji.

Da ukrep prihaja prepozno, so ob predlogih koalicije medtem kritični v opoziciji. "Že zdavnaj bi morali te ukrepe sprejeti, da bi ljudje v času, ko je bilo najhujše, ko je bila najhujša suša in ko so bile cene najvišje, tudi ljudje kaj imeli," je prepričan predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob.

Predlog interventnega zakona je trenutno še v medresorskem usklajevanju.