Po ugotovitvah Geodetske uprave RS se je število transakcij s stanovanjskimi nepremičninami v prvi polovici leta povečalo za tri odstotke, potem ko se je v drugi polovici lanskega leta zmanjšalo za osem odstotkov.
Potem ko smo v drugi polovici leta 2024 dosegli najmanjše število transakcij po letu 2015, smo bili lani priča nenadni oživitvi trga in skoraj 30-odstotnem povečanju števila transakcij.
Na ravni države so se cene stanovanj v tem letu zvišale za osem odstotkov, hiše pa za štiri. Srednja cena rabljenega stanovanja v večstanovanjski stavbi je na ravni države prvič presegla mejo 3500 evrov za kvadratni meter, v Ljubljani, kjer so cene stanovanj najvišje, pa mejo 5600 evrov za kvadratni meter. V Ljubljani je bila rast cen stanovanj v prvi polovici letošnjega leta tudi najvišja, saj so se cene zvišale za 11 odstotkov.
Rast cen je bila nadpovprečna tudi v Celju, kjer so se zvišale za devet odstotkov, medtem ko so se v Kranju zvišale za osem. V Mariboru so se zvišale za šest odstotkov, v severni okolici Ljubljane in na Obali za pet odstotkov, najnižja, štiri odstotke, pa je bila rast cen v južni okolici Ljubljane.

Po ugotovitvah Gursa se je večina rabljenih stanovanj v Ljubljani prodala po cenah med 4900 in 6500 evrov za kvadratni meter. Najvišjo absolutno ceno je doseglo približno 20 let staro stanovanje v Trnovem, ki je bilo skupaj s parkirnim mestom v garaži prodano za 1,3 milijona evrov. Stanovanje meri okoli 250 kvadratnih metrov, od tega je okoli 190 kvadratnih metrov uporabne površine.
11.800 evrov za kvadratni meter
Relativno najvišjo ceno za kvadratni meter v Ljubljani in na ravni države pa je doseglo novejše stanovanje v središču mesta, ki je bilo prodano za 11.800 evrov za kvadratni meter. Stanovanje meri okoli 70 kvadratnih metrov, od tega je okoli 57 kvadratnih metrov uporabne površine, pripadata pa mu klet in eno parkirno mesto.
Po višini cen rabljenih stanovanj Ljubljani tradicionalno sledi Obala, kjer je srednja cena rabljenih stanovanj v prvem polletju 2026 znašala 5.070 evrov za kvadratni meter. Večina rabljenih stanovanj je bila prodana po cenah med 4400 in 6200 evrov za kvadratni meter.
Najvišjo absolutno prodajno ceno na Obali je doseglo stanovanje v Izoli, zgrajeno leta 2006, s 140 kvadratnimi metri uporabne površine, ki je bilo prodano za 840.000 evrov. Najvišjo relativno ceno na kvadratni meter uporabne površine pa je doseglo 25 let staro stanovanje v Portorožu, veliko 50 kvadratnih metrov (30 kvadratnih metrov uporabne površine), ki je bilo prodano za okoli 10.500 evrov na kvadratni meter uporabne površine.
Cene hiš
Najvišje cene stanovanjskih hiš so bile tudi v prvem polletju zabeležene v Ljubljani, kjer je srednja pogodbena cena rabljene hiše znašala 504.000 evrov. V primerjavi s prvim polletjem 2025 se je zvišala za 64.000 evrov, kar je predstavljalo največje absolutno zvišanje med obravnavanimi analitičnimi območji.
Večina hiš se je prodala po cenah med 390.000 in 640.000 evrov. Najvišjo ceno v Ljubljani in hkrati na ravni države je v prvi polovici letošnjega leta dosegla novejša vila v Rožni dolini, ki je bila prodana za približno 6,4 milijona evrov. Gre za hišo, zgrajeno leta 2019, veliko nekaj več kot 900 kvadratnih metrov, od tega je približno 600 kvadratnih metrov uporabne površine, s približno 1500 kvadratnih metrov pripadajočega zemljišča.
Kakšne so napovedi?
Glede na stalno rast cen od obrata leta 2015, ki se je po epidemiji covida, kljub večletnemu trendu upadanja števila transakcij, celo pospešila, obrata cen nepremičnin še vedno ni pričakovati, pravijo na Gursu.
Temu v prid govorijo tudi visoki stroški gradnje in še vedno razmeroma omejena ponudba novih stanovanj na eni strani ter visoka stopnja zaposlenosti, rast plač ter razmeroma veliko število in obseg novih stanovanjskih kreditov na drugi strani.
"Je pa zaradi zviševanja obrestnih mer za stanovanjske kredite pričakovati ponovno upadanje števila transakcij s stanovanjskimi nepremičninami. Število in obseg novih stanovanjskih kreditov, ki sta v največji meri odvisna od gibanja obrestnih mer, sta se namreč v preteklih letih izkazala kot poglavitni dejavnik plačilno sposobnega povpraševanja po stanovanjskih nepremičninah," so še zapisali.





















































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.