Znižale so se za 1,1 odstotka, na medletni ravni pa za 1,9 odstotka, kar je posledica višje ponudbe. Lansko leto je bilo namreč po sušnem letu 2003 znova vremensko ugodno, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj v marčni številki Ekonomskega ogledala.
V posameznih skupinah je bilo gibanje cen precej različno. V rastlinskem delu so cene padle za 9,6 odstotka in se tako spustile na raven iz leta 2002, v živinoreji pa so se zaradi nižje ponudbe zvišale za 3,2 odstotka; pri živalih za 5,5 odstotka, pri živalskih proizvodih za 0,1 odstotka.
Cene so se najbolj znižale pri krompirju, zelenjadnicah in sadju, kjer je bila rast v letu prej najvišja. Najbolj so se zvišale pri industrijskih rastlinah, kjer so bile v skladu s skupno kmetijsko politiko določene višje minimalne odkupne cene.
Mesečno gibanje odkupnih cen je bilo v Sloveniji podobno kot v Evropski uniji. V prvi polovici leta, ko še ni bilo nove rastlinske pridelave, so bili indeksi rasti razmeroma visoki, nato pa so cene padle, vendar v EU bolj kot v Sloveniji.
Najbolj so padle cene mlečnih izdelkov
Zaradi nižjih cen kmetijskih pridelkov v odkupu in predvsem sprostitve menjave kmetijskih in živilskih proizvodov Slovenije z državami EU je bilo mogoče pričakovati tudi znižanje cen hrane in brezalkoholnih pijač v cenah življenjskih potrebščin, vendar do občutnega znižanja (še) ni prišlo. Te cene so se v povprečju zvišale za 0,5 odstotka, na medletni ravni so se znižale za 1,1 odstotka, kar je najnižja letna rast v zadnjih nekaj letih.
Cene so najbolj padle v skupini zelenjava ter mleko in mlečni izdelki, povzpele pa so se predvsem v skupini sladkor in konditorski izdelki. kar je posledica višje carine na uvoz po vstopu v EU, ter ribah. Povprečne rasti cen so bile na razmeroma visoki ravni do lanskega julija, nato pa so se spustile in do konca leta kljub rasti v zadnjih dveh mesecih ostale pod povprečnimi rastmi iz leta prej.
Razmeroma hitro povečevanje razkoraka med rastjo cen hrane v življenjskih potrebščinah in kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih v zadnjih letih se je lani upočasnilo. Primerjava z letom 2000 pokaže, da so bile v letu 2004 prve cene glede na inflacijo relativno nižje za tri odstotke, druge pa kar za 12 odstotkov.
Eden izmed osnovnih ciljev reforme kmetijske politike iz leta 1998, ki je z nižjimi odkupnimi cenami prispevati k nižjim cenam hrane in s tem nižji inflaciji, se je torej do sedaj le slabo uresničeval, ugotavlja urad.
