Center za genske in celične terapije: 'To je velika zmaga za Slovenijo'

Kemijski inštitut bo v okviru evropskega projekta in ob podpori vlade pridobil financiranje za izgradnjo centra, kjer bodo razvijali nove, personalizirane načine zdravljenja. Na ta način bo v sodelovanju z zdravniki pacientom z redkimi genskimi boleznimi in rakavimi obolenji omogočen hitrejši dostop do naprednih oblik zdravljenja.

"Kemijski inštitut z več kot 75-letno tradicijo postavlja nove mejnike v znanosti in na področju prenosa znanja v Slovenskem raziskovalnem okolju," pišejo na svoji spletni strani in dodajajo, da bo s Centrom za tehnologije genske in celične terapije postavljen nov mejnik v slovenskem zdravstvenem ekosistemu. 

"To je zelo pomemben uspeh, ker je tovrstnih centrov v Evropi malo. Še bolj pomembno je, da bo center pomembno začrtal nadaljnje aktivnosti Kemijskega instituta. To bo Slovenijo postavilo v ospredje na tem področju," je uvodoma dejal prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta. Povedal je, da nameravajo kmalu razviti še en razvojni center.  

Povedal je, da lahko nekatere težke bolezni zaradi novih tehnologij zdaj naslavljajo tudi v centru. "Vsi v Sloveniji smo lahko ponosni na ta projekt, tudi ker center pomeni en korak proti izboljšanju kakovosti življenja pacientov," je še dodal.

Profesor dr. Roman Jerala iz Kemijskega inštituta je predstavil center in dejal, da Slovenija ne caplja za ostalimi, ampak smo med soustvarjalci preboja na tem področju.  "Imamo tudi zelo dobro klinično testiranje v laboratoriju za živalske modele," je naštel med drugim. Povedal je, da prek modulov lahko vplivamo na delovanje celic, Slovenci pa so na raznih tekmovanjih iz teh področjih zelo uspešni.

"Naš cilj je, da uvedemo inovativne terapije," je dejal in pojasnil vizijo, da bi zgradili center, kjer bomo razvijali tehnologijo, ki bo lahko v uporabili že čez pet ali 10 let. Na razpis se je prijavilo 116 projektov, CTGCT pa je bil zbran kot eden od 12. 

"Cilj je pacientom v Sloveniji omogočiti hitrejši dostop do sodobnih metod zdravljenja," je dejala izr. prof. dr. Mojca Benčina iz Kemijskega inštituta. Dodala je, da je na koristi centra sicer treba gledati široko. "Predvsem gre za prebojna znanstvena odkritja, hkrati si želimo, da bo na ta način zdravljenje bolezni, ki jih bomo naslovili na centru, boljše," je dodala.  

Ustanovitev centra bo koordiniral Kemijski inštitut, polno operativen pa naj bi center postal v naslednjih petih letih, financiranje se medtem zaključi po šestih letih. Povedala je še, da bodo potrebovali veliko kadra, in pozvala, naj se tisti, ki bi jih delo zanimalo, pridružijo. 

Minister za izobraževanje, znanost in šport  dr. Igor Papič je projekt pozdravil in dejal, da je vesel, da iz temeljnih bazičnih raziskav prehajajo v uporabno znanost, torej v prakso. "Pomembno je tudi, da pri prenosu znanja ne govorimo o kreiranju novih produktov in industriji. Jaz o prenosu znanja govorim o prenosu znanja v družbo," je dejal.

"Kar slišim je nad mojimi pričakovanji. Tega si ne bi mislil nikoli in nikdar in res ste carji," je dejal Samo Zver iz UKC Ljubljana in izpostavil pomen sodelovanja. "Naše sodelovanje je zgledno, ker delamo za bolnika in vemo, kje nam je mesto in tako bo tudi vnaprej," pravi.

"Mi za taka zdravljenja plačujemo oderuško veliko. Zdravljenje ene genske terapije je na primer dva milijona in pol evrov, po ritmu, kot gre, če bomo samo kupovali tuje znanje, dolgo ne bomo zdržali. Zato je tak pristop, o katerem govorimo danes, edino upanje, da bomo z lastnim znanjem in raziskavami to znanje bistveno pocenili in približali našim državljanom," je povedal.  

"Eden izmed naših bolnikov bo moral imeti tako zdravljenje zdaj, pa ga ni bilo mogoče vključiti, ker ne govori ne angleško ne nemško. Takšnim situacijam se bomo uspeli v prihodnje izogniti. Naši bolniki tako ne bodo talci odločitev v tujini," je dodal.

Tudi izr. prof. dr. Damjan Osredkar iz UKC Ljubljana je pohvalil in se zahvalil Kemijskemu inštitutu. "Danes lahko z novimi tehnologijami ponudimo zdravljenje, ki bistveno spremeni potek bolezni. Ena od teh idej je tudi zgodnje presejanje novorojenčkov. V začetku prihodnjega leta bomo začeli presejati za štiri genetske bolezni," je napovedal. Dodal je, da bo center omogočil platformo, kjer se bo dalo sodelovati na veliko bolj organiziran in predvidljiv način. "Tak center bo gotovo prispeval tudi k razvoju medicine v Sloveniji," je odločen.

Špela Miroševič iz Fundacije CTNNB1 je dejala, da brez takšnega centra našim otrokom ne bi mogli pomagati. "To je velika zmaga za Slovenijo in regijo, pa tudi za naše otroke, da bodo v prihodnosti lahko prišli do zdravil. Tudi v imenu staršev, v imenu mame bi se vam rada zahvalila za voljo in trdo delo, da ste ta projekt spravili do konca," je dejala. 

Povezava s strokovnjaki iz Združenega Kraljestva, Nizozemske in Nemčije

Center odličnosti CTGCT bo slovenske strokovnjake povezoval s strokovnjaki iz Združenega Kraljestva, Nizozemske in Nemčije. Kot pravijo na centru, bo to omogočilo strokovni napredek in tudi boljši prenos znanja v slovensko zdravstveno panogo. "S čimer bomo povečali število slovenskih izdelkov in storitev z visoko dodano vrednostjo," pojasnjujejo. 

In zakaj prav te tri države? Velika Britanija je ena izmed vodilnih držav sveta na področju razvoja in prenosa biomedicinskih raziskav. Gosti približno 12 odstotkov vseh kliničnih raziskav naprednih genskih in celičnih terapij in v njej deluje eno od treh evropskih podjetij na področju naprednih terapij. "Je idealno biotehnološko podjetniško okolje zaradi izkušenj, različnih virov financiranj in globalne vpetosti, ki nudi dostope na različne trge," pravijo na centru.

Kot pravijo, v Nemčiji nastajajo odlična biomedicinska podjetja, kot je BioNTech, poleg tega pa ima veliko število vloženih patentov in ljudi zaposlenih na področju farmacije. Nizozemska pa medtem gosti Evropsko agencijo za zdravila (EMA), kar privablja mnoga biotehnološka podjetja, vključno s finančnimi viri, tam pa se kreirajo tudi regulatorne smernice, dodajajo.

Zapisali so še, da bodo biotehnološka podjetja, ki bodo ustanovljena na osnovah znanja centra, povečevala število novih delovnih mest na perspektivnem področju.