Po predlogu Šutarjevega zakona ali zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti bo moral center ugotavljati morebitno ogroženost mladoletne matere ali njenega otroka, zaradi česar bi bilo treba predlagati katerega od ukrepov za varstvo njune koristi. Ob tem bo posebej preučil, ali bi bil potreben otrokov odvzem.
Toda po besedah sekretarke Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije Tatjane Milavec se prave težave začnejo šele po otrokovem odvzemu. Zmogljivosti za njihovo namestitev namreč ni niti v kriznih centrih niti v rejniških družinah.
Priznava, da novela zakona o izvajanju rejniške dejavnosti, ki se je začela uporabljati 1. novembra, sicer prinaša pomembne novosti. Med drugim zvišuje plačilo za rejnikovo delo. Vendar pa te novosti ta trenutek še niso dovolj znane, da bi bilo rejniških družin več, je dejala. Poleg tega odvzeti otroci po njenem pojasnilu pogosto potrebujejo posebno skrb in dodatne storitve od pedopsihiatra naprej.
Po predlogu novega zakona center v primeru matere, mlajše od 15 let, sodišču predlaga postavitev matere in otroka pod skrbništvo, pri čemer bi skrbnik postal sam. Do odločitve sodišča bi center tudi skrbel za njune prihodke in premoženje.
Če mladoletna oseba postane starš, pa bo moral center pri ugotavljanju upravičenosti do družinskih prejemkov preveriti, ali jih je treba izplačati v materialni obliki.
Toda centri že zdaj izvajajo vse za otrokovo največjo korist, je opomnila Milavčeva.
Opozorili na kadrovsko stisko, Mesec: Če bo treba, bomo zaposlili več ljudi
Po današnjem sestanku direktorjev centrov za socialno delo je sekretarka opozorila, da centri že sedaj sodelujejo s šolami, ob neobiskovanju šole pred inšpektoratom izdajo funkcionalne odločbe in tako že pomagajo družinam s sredstvi, ki ponujajo pomoč in podporo.
Prav tako Milavčeva opozarja, da centri za socialno delo že opravljajo oceno ogroženosti otroka in presojajo potrebo o ukrepih za vzpostavitev skrbništva. Zakon predvideva tudi, da v primeru mladoletne mamice pristojni center za socialno delo upravlja z otroškim dodatkom, Milavec pa trdi, da tudi to že centri za socialno delo opravljajo sedaj.
"Ob trenutni kadrovski zasedbi je nemogoče pričakovati bistvene izboljšave pri delu z družinami na domu, če ne pride do sistemske kadrovske okrepitve," je povedala po sestanku direktorjev in dodala, da že dlje časa opozarjajo na pomanjkanje. Če želijo spremembe, pa je pomembno, da se izvajajo storitve na domu družin, kar pomeni intenzivno delo.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je v četrtek na novinarski konferenci po seji vlade povedal, da je bilo do letošnjega leta v Centru za socialno delo Dolenjska in Bela krajina zaposlenih manj kot deset socialnih delavcev, ki so se ukvarjali z romskimi družinami. Letos so zaposlili 27 novih socialnih delavcev, ki se ukvarjajo izključno z njimi. Če bo treba, bodo zaposlili še več ljudi, je zagotovil.
Kaj pa izvršbe na socialne transferje?
Direktorje centrov za socialno delo po besedah Milavčeve skrbi tudi možnost izvršbe na socialne transferje. "Iz davčne izvršbe niso izvzeti prejemki iz naslova denarne pomoči, varstvenega dodatka ter prejemki iz naslova starševskega dodatka, otroškega dodatka, pomoči ob rojstvu otroka, dodatka za veliko družino, dodatka za nega otroka po zakonu, ki ureja družinske prejemke," pojasnjuje.
Direktorji centrov za socialno delo menijo, da bi moralo enako veljati za socialne transferje in ne bi smelo biti v neenakem položaju. Tako se jim zdi ta ukrep neustrezen in posega v sredstva za preživetje otrok in družin.
"Centri za socialno delo niso organi, ki bi kaznovali, primarno poslanstvo je pomoč in podpora ljudem, družinam in otrokom. Delujejo v skladu in načeli spoštovanja človekovega dostojanstva, upoštevajo etiko socialnega dela, vedno so v ospredju koristi otrok, ne kaznovalna politika," opozarja sekretarke skupnosti centrov.
Centri za socialno delo prav tako niso bili vključeni v pripravo tega zakona. Milavčeva še opozarja, da v predlogu niso bile opredeljene finančne posledice, ker jih po njenih besedah skrbi.
