Porazdelitev cepiva: Janša, Kurz in Babiš proti solidarnostnemu mehanizmu

Odbor stalnih predstavnikov članic EU v Bruslju je včeraj razpravljal o predlogu za razdelitev dodatnih 10 milijonov odmerkov cepiva BioNTech-Pfizer, ki so jih preusmerili iz druge polovice leta v drugo četrtletje.

Portugalsko predsedstvo je predlagalo, da bi okoli 10 milijonov dodatnih odmerkov Pfizerjevega cepiva porazdelili po solidarnostnem mehanizmu. Tri milijone odmerkov bi v skladu s tem prejele države članice, ki jih je pandemija covida-19 najbolj prizadela – gre za Hrvaško, Bolgarijo, Estonijo, Latvijo in Slovaško, nekaj več odmerkov pa bi prejela tudi Češka.

Preostalih sedem milijonov odmerkov pa bi se porazdelilo po že obstoječi formuli pro rata. Sloveniji bi s tem pripadlo 32.769 odmerkov Pfizerjevega cepiva, ne bi pa dobila ničesar dodatnega, saj bi se njen delež pro rata 'štel' iz sedmih, ne 10 milijonov.

Večina držav članic se je strinjala z načrtom portugalskega predsedstva, ne pa tudi Slovenija, Avstrija in Češka, ki so se znašle na nasprotnem bregu pri nasprotovanju solidarnostnemu načrtu portugalskega predsedstva. Češki premier Andrej Babiš je po poročanju bruseljskega Politica želel več dodatnih odmerkov, avstrijski kancler Sebastian Kurz pa spremembo sistema, po katerem se odmerke deli med države članice EU. Voditeljema obeh držav se je pridružil še slovenski premier Janez Janša.

Kurz in Janša sta na koncu, ko je postalo jasno, da želenega ne bosta dosegla, vztrajala, da se vseh 10 milijonov porazdeli po sistemu pro rata, saj bi obe državi s tem prejeli več odmerkov, kot pa če bi se odpovedali deležu od omenjenih treh milijonov, namenjenih za najbolj prizadete države.

A so vsi trije voditelji, kot poroča Politico, doživeli boleč poraz. S Slovenijo, Avstrijo in Češko v opoziciji so se preostale države strinjale z načrtom pomoči portugalskega predsedstva. 10 milijonov odmerkov se bo tako porazdelilo po sistemu pro rata, 19 držav članic (brez Slovenije, Češke in Avstrije) pa se bo odpovedalo delu svojih odmerkov, ki bodo tako v skladu s solidarnostnim mehanizmom porazdeljeni med pet najbolj prizadetih držav. Bolgarija bo s tem prejela dodatnih 1,1 milijona odmerkov, Hrvaška 680.000, Slovaška 600.000, Latvija 376.000 in Estonija 41.000, navaja Financial Times.

Oziroma – Ljubljana, Dunaj in Praga, ki niso vključene v solidarnostnem mehanizmu, bodo prejele svoj delež pro rata odmerkov cepiva glede na 10 milijonov. 19 držav članic (ki so se strinjale z načrtom) pa si bo po sistemu pro rata porazdelilo 6,66 milijona odmerkov cepiva. Za Slovenijo to pomeni okoli 47.000 odmerkov namesto predlaganih 33.000, za Avstrijo pa okoli 199.000 namesto 139.000, poroča STA.

Vlada: Slovenija je vztrajala zaradi Češke

Premier Janša se je na dogajanje odzval na družbenih omrežjih in zapisal, da je bila rešitev za Avstrijo in Slovenijo sprejemljiva, ne pa tudi za Češko, ki je trenutno zelo prizadeta. "Zaradi nje smo vztrajali. Solidarnostno bi morali razdeliti najmanj pet milijonov odmerkov od 10 milijonov, kot je bilo okvirno dogovorjeno v četrtek, da bi zajeli vse, tudi Češko."

Iz Urada Vlade RS za komuniciranje (Ukom) pa so kasneje sporočili, da si je Slovenija "vseskozi z ostalimi somišljenicami v skupini šesterice držav prizadevala za to, da se odpravi vedno večje razlike v stopnji precepljenosti med državami članicami". "Naš skupni cilj je bil, da se s korekcijo iz dobave 10 milijonov doz cepiva BioNTech/Pfizer odpravi te razlike v čim večji meri, s ciljem, da za vse članice do začetka poletja dosežemo stopnjo 70 odstotkov precepljenosti odraslega prebivalstva."

Države članice so imele po navedbah Ukoma različne interese in poglede glede razdelitve teh 10 milijonov doz cepiva.

Slovenija se je še naprej zavzemala za solidarnostno razdelitev vsaj petih milijonov odmerkov od desetih, še dodajajo. Predsedstvo je v pogajanjih predlagalo, da se solidarnostno razdeli le tri milijone odmerkov in spočetka le petim po stopnji precepljenosti najbolj zaostalim članicam(Bolgarija, Hrvaška, Estonija, Latvija, Slovaška), ostalim pa iz preostalega deleža sedmih milijonov doz skladno s številom prebivalstva. Slovenija bi bila v tem primeru deležna 32.769 doz cepiva. "V nadaljnjih pogajanjih pa je predsedstvo nekoliko izboljšalo solidarnostni delež razdelitve, tako da je pri Sloveniji upoštevalo delež, ki bi ga dobila v skladu s številom prebivalstva iz celotne količine 10 milijonov doz cepiva. Tako je v dokončnem dogovoru Slovenija deležna še dodatnih 14.044 doz cepiva."

Za Avstrijo in Slovenijo je bila rešitev portugalskega predsedstva sprejemljiva, ne pa za Češko, ki je trenutno zelo prizadeta zaradi koronavirusne krize, so nam v imenu Vlade RS odgovorili z Ukoma.

Ponovili so stališče, da je tudi Slovenija pri drugačni rešitvi vztrajala prav zaradi Češke, ki je bila po besedah vlade ena redkih držav, ki je Sloveniji v prvem valu epidemije, ko je bilo pomanjkanje najhujše, pomagala z osebno zaščitno opremo. "Zato smo vztrajali v podpori Češki in zato še posebej obžalujemo, da je bila odločitev sprejeta predvsem njej v škodo," so še navedli, ter dodali, da ob tem obžalujejo tudi, "da so večjo solidarnost Češki odrekle države, ki niso naročile veliko cenejših cepiv AstraZeneca in ki bodo lahko do junija dosegle preko 60-odstotno ali celo preko 80-odstotno precepljenost."

Največji poraženec Češka, politični poraz za Kurza

Največji poraženec je s tem postala Češka, ki se je 'odpovedala' 140.000 dodatnim odmerkov cepiva, ki bi jih prejela po prvotnem načrtu, saj bi bila, kot že omenjeno, upravičena do dodatne pomoči. Češki premier Babiš naj bi bil sicer prepričan, da bo podvig avstrijskega kanclerja uspel, zato se mu je tudi pridružil.

Avstrijski kancler sicer velja za ostrega kritika pro rata sistema EU porazdelitve cepiv. Med pogajanji je po poročanju Financial Timesa celo zagrozil z blokado naročila 100 milijonov dodatnih odmerkov Pfizerjevega cepiva, če Avstrija ne bi dobila večjega deleža. A se vse skupaj na koncu zanj, s tem pa tudi za slovenskega in češkega premierja, ni izteklo po pričakovanjih. "Dunaj je izgubil v tem sporu, izgubil je zaveznike s svojimi norčijami," je za omenjeni časnik dejal diplomat EU. "Celotno dogajanje in očitno pomanjkanje solidarnosti s strani Avstrije ne bo pozabljeno."

Politico pa ob tem navaja še, da je bilo stališče slovenskega predsednika vlade Janše "izraz sebičnosti in nepripravljenosti sodelovati pri solidarnostnem upravljanju krize". Za Kurza, ki si je sprva prizadeval za prelom s sistemom pro rata, pa vse skupaj predstavlja velik politični poraz.

Kacin: Sloveniji 46.000 odmerkov od dodatnih 10 milijonov odmerkov Pfizerjevega cepiva

Slovenija bo od 10 milijonov dodatnih odmerkov cepiva Pfizerja in BioNTecha, ki so jih torej preusmerili iz druge polovice leta v drugo četrtletje, tako prejela 46.000 odmerkov, je medtem potrdil koordinator za logistiko množičnega cepljenja proti covidu-19 Jelko Kacin.

Pojasnil je, da je to načelen dogovor z Evropsko komisijo, na podlagi katerega bodo s Pfizerjem sklenili dogovor o dobavi dodatnih odmerkov. V državo bodo prišli v naslednjih tednih, bodisi skupaj z že napovedano pošiljko cepiv bodisi v posebni pošiljki.

Za prihodnji teden se sicer pričakujeta dve pošiljki cepiv proti covidu-19 v Slovenijo, 40.950 odmerkov cepiva Pfizer in BioNTech ter 12.000 odmerkov Moderne.

Cepiva Pfizerja in BioNTecha ter Moderne bodo uporabili za druge odmerke starejših od 70 let in posebej ranljive kronične bolnike. S Pfizerjevim cepivom bodo cepili osebe, stare od 65 do 69 let, na voljo ga bo za okoli 47 odstotkov naročil, nekaj cepiva Moderne nameravajo razdelili v večje regijske cepilne centre.

Poleg tega pa lahko Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) za prihodnji teden izda cepiva AstraZeneca, v četrtek je namreč v državo prišlo 45.600 odmerkov tega cepiva, za vsa naročila, ki so prišla za cepljenje oseb, starih od 60 let do 64 let. Izvajalce cepljenja pa bodo še enkrat pozvali, da lahko cepivo AstraZeneca dodatno naročijo za starostno skupino od 65 do 69 let za tiste osebe, ki bi želele cepljenje opraviti čim prej.