Cepljenje proti gripi: letos mesec dni pozneje, a brezplačno za ogrožene

Cepljenje proti gripi se letos začenja dober mesec dni pozneje kot običajno – zdravniki so pretekla leta cepljenje namreč začeli na začetku oktobra.

Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), se virusi gripe stalno spreminjajo, zato se spreminja tudi cepivo. To je vsako leto pripravljeno tako, da ščiti proti virusom, ki bodo predvidoma krožili v prihajajoči sezoni. Zaradi zamude pri določitvi enega od štirih ustreznih sevov za izdelavo cepiva je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) letos precej pozneje kot običajno določila njegovo sestavo. Posledično je tudi NIJZ razdeljevanje cepiva začel precej pozneje kot lani – šele na začetku tega tedna. Zdravniki v zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih ter zdravniki zasebniki pa bodo cepljenje tako začeli na začetku novembra.

Na inštitutu ob tem dodajo, da se sezona gripe pri nas navadno začne v drugi polovici decembra, največ jih zboli proti koncu januarja in v prvi polovici februarja. "Po cepljenju se zaščita vzpostavi v dveh tednih, zato je časa dovolj," mirijo.

Novost: ogroženi le pri izbranem osebnem zdravniku, a brezplačno

V preteklih letih je sicer veljalo, da se je bilo proti gripi mogoče cepiti (tako samoplačniki kot tisti, ki spadajo v skupino ogroženih – starejših od 65 let, kronični bolniki, nosečnice in izjemno debeli) pri kateremkoli zdravniku oziroma v ambulanti, ki je opravljala cepljenje in ne nujno pri izbranem osebnem zdravniku. Samoplačniki so plačali 14, pacienti v skupini ogroženih pa sedem evrov. Oboji so ob tem prejeli potrdilo oziroma račun, cepljenje pa se ni zabeležilo v zdravstveno kartoteko ali cepilno knjižico.

Za samoplačnike to velja tudi letos, prav tako ostaja nespremenjena cena. Se pa z letošnjim letom uvaja novost pri pacientih v skupini ogroženih. Njihovo cepljenje bo po novem v celoti krilo obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) oziroma Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in bo tako brezplačno. Se bodo pa ravno zaradi tega ti lahko cepili izključno le pri izbranem osebnem zdravniku.

Predlog cepljenja odraslih so sicer sprejeli tudi na včerajšnji seji vlade. Podpisniki splošnega dogovora v zdravstvu so po besedah zdravstvenega ministra Aleša Šabedra za aneks tri posredovali 91 predlogov, štiri so uskladili na arbitraži. Med njimi je tudi predlog cepljenja odraslih in pregled pred cepljenjem – oboje se bo družinskim zdravnikom plačevalo po realizaciji brez omejitev. "Ocenjujemo, da bo to povečalo dostopnost odraslih do cepljenja in pozitivno vplivalo na dvig precepljenosti proti gripi in klopnemu meningoencefalitisu," so ob tem sporočili z vlade.

V zadnjih sezonah se spet cepi več ljudi

NIJZ vsako leto z namenom ugotavljanja precepljenosti proti posameznim nalezljivim boleznim pripravi tudi analizo izvajanja cepljenja, v katero spada tudi cepljenje proti sezonski gripi.

Tako ugotavljajo, da se je v jesensko-zimski sezoni 2018/19 proti gripi cepilo 94.049 oseb – največ (25.767) v ljubljanski zdravstveni regiji, najmanj (4593) pa v zdravstveni regiji Ravne. Delež cepljenih se je po oceni NIJZ v primerjavi s predhodno sezono povečal – cepilo se je 4,5 odstotka prebivalstva (v sezoni 2017/18 se je cepilo 4,1 odstotka prebivalstva). Prav tako se je povišal delež cepljenih v starostni skupini 65 let in več (v sezoni 2018/19 je znašal 12,9 odstotka, sezono prej pa 11,7 odstotka). V zadnji sezoni se je proti gripi cepilo tudi 372 nosečnic. NIJZ pa ugotavlja, da k dvigu precepljenosti proti gripi z zgledom bistveno premalo prispevajo zdravstveni delavci, saj je delež cepljenih v tej skupini še vedno premajhen – število cepljenih se je s 5861 v sezoni 2017/18 znižalo na 5794 cepljenih v sezoni 2018/19.

Število vseh oseb, cepljenih proti gripi, po zdravstvenih regijah v jesensko-zimski sezoni 2018 / 2019:

Kot še NIJZ ugotavlja v preliminarnih poročilih in analizah izvajanja cepljenja proti gripi, objavljenih na spletni strani, prenizka precepljenost prebivalstva proti gripi, še posebej v starostni skupini 65 let in več ter med kroničnimi bolniki, v Sloveniji že vrsto let predstavlja velik problem.

"Pandemija gripe v sezoni 2009/10 in negativni odzivi na cepljenje v javnosti so zmanjšali zanimanje za cepljenje v sezonah, ki so sledile," ugotavljajo. V sezoni 2017/18 so nato prvič po sedmih letih opazili porast števila cepljenih. Kljub temu pa še vedno spadamo med evropske države z najmanjšim deležem cepljenih starejših oseb.

Analize zadnjih 13 let še kažejo, da je bil največji odstotek vseh cepljenih v sezoni 2006/07 – 8,4 odstotka (168.267 oseb); najmanj ljudi pa se je proti gripi cepilo v sezoni 2016/17 – in sicer le tri odstotke (62.830 oseb).