28°C

Koalicija predlaga nove spremembe pokojninske zakonodaje, predlog zadeva predvsem tri skupine

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
AVTOR
STA / T. H. /
KOMENTARJI
14
Koalicijske stranke so v DZ vložile novi predlog pokojninske novele. Med drugim bi se prostovoljno vključenim v obvezno zavarovanje po pokojninski reformi iz leta 1999 to zavarovanje štelo kot pokojninska doba brez dokupa, tudi po zadnji reformi iz leta 2012.

Po predlogu koalicijske pokojninske novele bo na boljšem več skupin prejemnikov pokojnin.
Po predlogu koalicijske pokojninske novele bo na boljšem več skupin prejemnikov pokojnin.FOTO: Dreamstime

Po predlogu strank NSi, SDS in SMC bi se tako tistim, ki so se na podlagi pokojninskega zakona iz leta 1999 prostovoljno vključili v obvezno pokojninsko zavarovanje in nepretrgoma plačevali prispevke tudi po uveljavitvi pokojninske reforme s 1. januarjem 2013, v pokojninsko dobo brez dokupa štel tudi čas prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje po 1. januarju 2013. Vendar pa bi to veljalo le do prve prekinitve zavarovanja.

Po zdaj veljavni zakonodaji se namreč v pokojninsko dobo brez dokupa šteje le prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje do konca leta 2012, ne pa tudi doba, na tej osnovi pridobljena že v času nove pokojninske reforme.

Predlagatelji so prav tako ugotovili, da bo imel starš, ki je v času svoje aktivne dobe skrbel za enega ali več rojenih oziroma posvojenih otrok, zaradi različnih odsotnosti z dela, povezanih s to skrbjo, nižjo pokojnino.

Z dodatnim odmernim odstotkom bi tako po predlogu nadomestili pomanjkanje možnosti za zvišanje dohodkov in posledično pokojnine v času aktivne dobe. Moškemu bi omogočili uveljavljanje dodatnega odmernega odstotka zaradi skrbi za otroke, če ženska ne izpolnjuje pogojev za predčasno, starostno ali invalidsko upokojitev in če soglaša s tako rešitvijo.

Tretja skupina, ki jo predlog zadeva, so prejemniki vdovskih in družinskih pokojnin, pri katerih je na višino te pokojnine vplivalo zavarovanje za ožji obseg pravic za čas zavarovanja po 11. členu pokojninskega zakona iz leta 1983.

Dopolnitve tega zakona iz leta 2020 so vzpostavile podlago za novo odmero pokojnin za prejemnike starostnih, predčasnih, delnih in invalidskih pokojnin, prav tako tudi za prejemnike dela pokojnine. Ni pa bila omogočena nova odmera vdovske oziroma družinske pokojnine v primerih, ko je upravičenec do nove odmere po omenjenih dopolnitvah umrl.

Predlog novele zato daje možnost za podajo vloge za novo odmero pravice tudi prejemnikom vdovskih in družinskih pokojnin, ki jim je bila pred 1. januarjem 2021, torej pred začetkom uporabe omenjenih dopolnitev, odmerjena pravica do pokojnine po osebi, ki bi bila v skladu z dopolnitvami iz leta 2020 upravičena do višje pokojnine, če ne bi umrla.

Po predlogu novele bi bili nato na boljšem prejemniki invalidskih nadomestil ter družinske in vdovske pokojnine, ki so pravice do teh prejemkov pridobili pred uveljavitvijo pokojninske novele, ki je začela veljati 1. maja. Omogočili bi jim novo odmero invalidskih nadomestil oz. novo odmero pokojnine z upoštevanjem omenjene novele, s čimer bi jim zagotovili višjo socialno varnost.

Predlog naj bi nenazadnje predstavljal zakonsko podlago, da bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) lahko izvajal javni razpis za sofinanciranje promocije in izvedbe rekreativnih in kulturnih dejavnosti, namenjenih upokojencem.
Predlog naj bi nenazadnje predstavljal zakonsko podlago, da bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) lahko izvajal javni razpis za sofinanciranje promocije in izvedbe rekreativnih in kulturnih dejavnosti, namenjenih upokojencem.FOTO: Aljoša Kravanja

Pokojninske spremembe že enkrat letos 

Nekaterim skupinam upokojencev so se sicer pokojnine zvišale že spomladi, za prejemnike najnižje invalidske pokojnine in zagotovljene pokojnine. DZ je pokojninsko novelo sprejel konec marca, uporabljati pa se je začela s 1. majem. 

Višja nakazila je prejelo približno 103.600 upokojencev, od tega dobrih 84.300 prejemnikov zagotovljene pokojnine, dobrih 11.100 upravičencev do zagotovljenega zneska invalidske pokojnine in več kot 8100 prejemnikov najnižje pokojnine.

Zagotovljena pokojnina, ki predstavlja minimalni znesek za tiste z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev, se je zvišala za malenkost manj kot 40 evrov in je 620 evrov, najnižja pokojnina je malenkost pod 280 evri, kar je za od 20 do 50 evrov več, kot so znašale najnižje starostne, predčasne in invalidske pokojnine za upokojene v različnih obdobjih, višji znesek invalidske pokojnine pa je nekaj pod 400 evri.

Pokojninski zavod bo za višje zneske na letni ravni namenil 43 milijonov evrov.

Omenjena novela je določila krajše prehodno obdobje za izenačitev odmernega odstotka za moške z odmernim odstotkom za ženske. To se tako končuje 1. januarja 2023, ne pa šele dve leti pozneje.