Slovenija

Varujejo nas pred poplavami in sušo, mi pa jih uničujemo

Ljubljana, 02. 02. 2019 15.25 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

V času ekstremnih vremenskih pojavov je vedno pomembneje, da ohranjamo naravno zaščito pred neurji in poplavami. V Sloveniji so izjemnega pomena mokrišča, ki zmanjšujejo posledice neurij in blažijo sušna obdobja, ki so ena največjih podnebnih groženj v Sloveniji. Strokovnjaki opozarjajo, da moramo poskrbeti, da bodo naša mokrišča ostala zdrava. Še vedno jih namreč uničujemo in spreminjamo.

Z ohranjanjem mokrišč ohranjamo številne ekosistemske storitve, ki jih ta zagotavljajo in s tem tudi vzdržujemo delovna mesta, ki so za to potrebna.
Z ohranjanjem mokrišč ohranjamo številne ekosistemske storitve, ki jih ta zagotavljajo in s tem tudi vzdržujemo delovna mesta, ki so za to potrebna. FOTO: Primož Knap

Ob letošnjem Svetovnem dnevu mokrišč, ki ga vsako leto obeležujemo v okviru Ramsarske konvencije o mokriščih, je poudarjena vloga mokrišč pri blaženju podnebnih sprememb. Kljub vedno večjemu zavedanju kako pomembno vlogo imajo mokrišča, jih še vedno uničujemo in spreminjamo, opozarjajo na Ministrstvu za okolje in prostor.

Z zmanjševanjem posledic neurij, blaženjem sušnih obdobij in shranjevanjem ogljika so mokrišča ključni dejavniki pri obvladovanju podnebnih sprememb.

Kot poudarjajo, je človek v zadnjih 100 letih po svetu uničil več kot 64% mokrišč. "V Sloveniji imamo še vedno mokrišča ohranjena ob nekaterih rekah in v poplavnih ravnicah, na kraških poljih in na visokih planotah, ki znatno prispevajo k poplavni varnosti, zalogam pitne vode in imajo pomembno vlogo pri obvladovanju podnebnih sprememb, zato jih moramo posebej pazljivo varovati", poudarja minister Jure Leben.

Pomembna v boju proti podnebnim spremembam

Mokrišča so del porečij in povodij ter so vključena v načrte upravljanja voda (NUV). Mokrišča so pomembna zlasti pri blaženju poplavnega vala, bogatenju podtalnice in zagotavljanju zalog pitne vode ter prečiščevanju odcednih voda, so pomembna območja biotske raznovrstnosti in privlačna turistična destinacija.

Z ohranjanjem mokrišč ohranjamo številne ekosistemske storitve, ki jih ta zagotavljajo in s tem tudi vzdržujemo delovna mesta, ki so za to potrebna. Mokrišča so pomembni del programa upravljanja območij Natura 2000 in programov upravljanja zavarovanih območij.

Z zmanjševanjem posledic neurij, blaženjem sušnih obdobij in shranjevanjem ogljika so mokrišča ključni dejavniki pri obvladovanju podnebnih sprememb. Kot primer vzemimo soline, antropogeno mokrišče, ki nam zagotavlja sol. To je tudi območje z bogato biotsko raznovrstnostjo in specifično infrastrukturo, kar vse služi tudi za namene turizma in izobraževanja, istočasno pa zagotavlja tudi številna delovna mesta za lokalno prebivalstvo.

Vsekakor ima ta potencial tudi reka Mura s številnimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, z mrtvicami ter z reko povezanimi poplavnimi gozdovi oziroma logi. Ti ekosistemi so pomembno biotsko območje v evropski mreži Natura 2000.
Vsekakor ima ta potencial tudi reka Mura s številnimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, z mrtvicami ter z reko povezanimi poplavnimi gozdovi oziroma logi. Ti ekosistemi so pomembno biotsko območje v evropski mreži Natura 2000. FOTO: Primož Knap

Evropska Amazonka ima ogromno potenciala

Vsekakor ima ta potencial tudi reka Mura s številnimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, z mrtvicami ter z reko povezanimi poplavnimi gozdovi oziroma logi. Ti ekosistemi so pomembno biotsko območje v evropski mreži Natura 2000.

Najdemo jih v poplavni ravnici Mure, zlasti v njenem osrednjem in spodnjem delu. Z ustanovitvijo Biosfernega območja Mura bodo bolje povezani predvsem gospodarski (vodnogospodarski gozdarski, kmetijski, turistični) sektor ter okoljski oz. naravovarstveni sektor. Skupaj z lokalnimi skupnostmi bodo poskrbeli za trajnostno upravljanje in razvoj območja. Pri ohranjanju mokrišč imajo namreč pomembno vlogo lokalni prebivalci. Na eni strani so z reko povezani in z njo živijo, na drugi strani se morajo braniti pred vedno pogostejšimi izrednimi vremenskimi dogodki. Pri tem jim ohranjena ali obnovljena obmurska mokrišča znatno pomagajo.

Skrbimo, da bodo mokriščni ekosistemi ostali zdravi, saj bomo le tako ohranili njihove ekosistemske storitve in izboljšali kakovost življenja ljudi ob reki.

Kot izpostavlja Leben, sta "človek in narava sta roko v roki oblikovala in skrbela za to pokrajino. Reka je oblikovala značilno podobo, hkrati pa se je ohranila izjemna biotska raznovrstnost z bogastvom vrst in habitatov varovanih z nacionalno kot tudi evropsko zakonodajo. Svojevrstno pokrajino, ki jo gradijo ohranjena reka, mokrišča, obsežni poplavni gozdovi in značilna kmetijska krajina, bogati tudi izjemna kulturna dediščina," poudaril je tudi, "da hidroelektrarn na Muri ne bo."Minister Leben bo predlagal tudi ukinitev Uredbe o koncesiji za rabo vode in proizvodnjo električne energije na Muri.

Pestro dogajanje

V naslednjih dneh se bodo na ramsarskih lokalitetah in ostalih pomembnih mokriščih v Sloveniji odvijale številne aktivnosti, s katerimi bodo opozorili na vlogo in pomen teh mokrišč za boljšo prihodnost lokalnih okolij ter trajnostni razvoj Slovenije, ki temelji na ohranjeni naravi. Slovenija je s skoraj 38 odstotkov ozemlja vključenega v omrežje evropsko pomembnih habitatov in vrst (Natura 2000) vodilna v EU.

 

  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni

KOMENTARJI (11)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

jan.k94
02. 02. 2019 18.21
+6
Prav zaslužimo si da nas narava kaznujey glede na to kakšno svinerijo dela človek na planetu
jg57
02. 02. 2019 17.16
-7
Ali se ne sproščta iz mokrišč CO2 IN metan, ki sta oba toplogredna plina. Torej povzročata efekt tople grede posledica katere so ekdtremni naravni pojavi, tudi nrurja in tako je krog sklenjen. Dobro bi bilo, da se ekologi in nevladiki odločijo kaj pravzaprav hočejo.
flojdi
02. 02. 2019 17.46
+0
..co2 se sprošča iz vsakega avtomobila, metan pa s kravjimi prdci. obojega navedenega število je večje od mokrišč.
flojdi
02. 02. 2019 17.51
+2
.sicer se pa vse da izračunat. toliko krav, ovc,koz , ljudi, in vseh, ki prdijo, toliko avtov , frčoplanov, čofotal, …..ni vrag, da se da odkrit vse packalce; oz zastrupljevalce sebe in drugih
jg57
02. 02. 2019 18.08
+3
flojdi, spoštujem tvoje mnenje, a prosim povej mi kaj se zgodi s travo in ostalimi nearavnimi materiali (listje, ... itd.), ki ne končajo v kravjem, kozjem, človeškem želodcu ?
flojdi
02. 02. 2019 18.21
+1
. zlahka lahko povem. na mojem vrtičku na kup dajem listje , travo, in vse ostalo naravno, in iz tega nastane s pomočjo čručkov krasen kompost , s katerega pomočjo zrastejo krasni korenčki, fržow, grah, etc
jg57
02. 02. 2019 18.55
+2
Tidi jaz delam podobno. Se mi je pa nekoč zgodil, da sem imel 1 t suhe krme za žovino, ki je bila neuporabna in sem jo skompostiral. Dobil sem 4 samokolnice prvovrstnega komposta, cca 100 kg. Kje je razlika cca. 700 kg, če upoštavamo 20% vlažnost sena?
flojdi
02. 02. 2019 19.19
.ne razumem( sem pač večni greenhorn)..1tona krme. zakaj je bila neuporabna? 100kil...razlika...?..9ookil. izhlapela voda ? .popapcali deževniki? ...aj , moram spet v šolo, vidim. ravno imam zmenjeno, da mi vnučka da zvezke osnovnošolske fizke in kemije; pa moram prosit še za zvezke biologije. pa še kaj poiskat v knjižnici , najbrž. mi bo zanimivo čtivo.
jg57
02. 02. 2019 20.39
+4
flojdi, zadeva je enostavna.1 t sena z 20 % vlage poeni 800 kg suhe trave. Po kompostiranju je stalo 100 kg, torej je neznana razlika 700 kg. In ta razlika izhaja iz bioprocesov: sprostila sta se CO2 in metam, torej zelo podobno kot če bi travo pojedla krava. Zato mi gredo na živce ekologi, ki nekaj trdijo brez da bi pogledali zadeve celovito.
fairplayy
02. 02. 2019 16.50
+19
Dober clanek tocno zato ne more biti elektrarn na muridam plus ministru lebnu po dolgem casu dober minister.
travc
02. 02. 2019 16.20
+17
Tole bi G.Jankovič takoj porihtal z buldožerji.