Premier Miro Cerar napoveduje, da bodo v začetku prihodnjega leta ovrednotili delo ministrov in ocenili, ali so bile prioritete izpolnjene. Če kot premier ugotovi, da na določenih področjih ni bilo storjeno dovolj ali so bile prevelike napake, je vedno možnost rekonstrukcije vlade, je dejal Cerar in poudaril, da je ta presoja njegova odgovornost.
Cerar ob tem ugotavlja, da je kritik in napadov na vlado veliko, kar je nenavadno, saj vsi pokazatelji na področju gospodarstva in sociale po njegovem prepričanju kažejo bistven napredek. "To, da nas župani, gospodarstvo, sindikati in druge skupine nenadoma tako kritizirajo, je marsikje pretirano," meni Cerar, čeprav obenem priznava, da je še veliko za postoriti.
Vlada po njegovih besedah zelo intenzivno dela in se sam nima časa ukvarjati z vsemi kritikami, sploh ne tistimi, ki so neutemeljene. Spomnil je, da imajo veliko nujnih izzivov, s katerimi se soočajo. Vlada je po njegovih ocenah tudi v zelo težkem položaju, prejela pa da je tudi dediščino iz časa krize.
V zadnjih dneh oz. tednih se namreč vršijo pozivi k odstopu ali razrešitvi posameznih ministrov. Med drugim so občinski predstavniki k odstopu pozvali ministra za finance Dušana Mramorja, zdravniške organizacije k odstopu ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, pozivi so tudi k razrešitvi ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar.
Po neuradnih informacijah naj bi bila na tnalu poleg Kolar Celarčeve in Bizjak Mlakarjeve tudi ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, in sicer zaradi težav pri pogajanjih s policisti.
Koalicijski partnerji presojo o delu ministrov prepuščajo predsedniku vlade
Prvak DeSUS Karl Erjavec je že v nedeljo pred koalicijskim srečanjem priznal, da ga "pritiski na vlado z vseh strani" skrbijo.
Po vedenju podpredsednika DeSUS Tomaža Gantarja se v koaliciji o rekonstrukciji vlade za zdaj niso pogovarjali, presoja glede dela ministrov pa je stvar premierja. Po njegovih besedah sicer z delom katerega koli ministra vsi ne bodo nikoli zadovoljni, pač pa o tem, ali gredo zadeve v pravo smer, presojata zlasti večji del stroke in javnosti.
Prvak SD Dejan Židan je kot pomembno izpostavil, da premier pove, kako ocenjuje delo posameznih sektorjev, nujno pa je, da tudi koalicija pove, kako je zadovoljna z realizacijo koalicijske pogodbe. Pričakuje, da se bodo o vsem tem govorili tudi na koalicijskem vrhu. V SD ocenjujejo, da njihovi ministri delajo dobro, je pa po Židanovih besedah pomembno tudi stališče predsednika vlade. Ta ima, kot pravi Židan, pravico in tudi dolžnost, da objektivno ocenjuje ministrice in ministre.
Poslanec SD Matjaž Nemec je dejal, da možnost rekonstrukcije vlade težko komentira. V SD za zdaj zaupajo vsem ministrom največje vladne stranke, kaj bo pokazala prihodnost, pa da bodo po njegovih besedah še videli.
Opozicija: Čas je za rekonstrukcijo vlade
V opoziciji opozarjajo na težave vlade ter ocenjujejo, da je čas za njeno rekonstrukcijo.
"V zgodovini se še ni zgodilo, da bi v istem času toliko strokovne javnosti nasprotovalo posameznim ministrom," je dejal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. Kot je naštel, ministrici za kulturo nasprotuje kulturna srenja, ministrici za zdravje vse zdravstvo, ministru za finance vse gospodarstvo, ministru Koprivnikarju pa vse občine. "Tako smo priča kolektivnemu nasprotovanju, zato bi moral predsednik vlade razmisliti o tem, ali je on tisti, ki lahko še vodi vlado," je poudaril Tanko in dodal, da se na vladi ne dogaja nič, vse stvari tečejo same od sebe, težave so velike.
Vodja poslancev ZL Luka Mesec je pozdravil namero predsednika vlade. Mesec meni, da je vsaj na dveh točkah potrebna rekonstrukcija v vladi. Najprej morajo, kot pravi, zaznati ministre, ki delajo operativno slabo, poleg tega pa bi bila potrebna "politična" rekonstrukcija.
Podpredsednik NSi Jožef Horvat je dejal, da je rekonstrukcija vlade sicer premierjeva pristojnost, a sam ocenjuje, da bi o tem moral razmisliti.
Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek je kritike usmeril zlasti v ministre SMC. Kot je spomnil, je o tej ekipi vse povedal že ob imenovanju vlade. "Glede na to, da je Cerar postavil svoje prijatelje, sem pričakoval, da bodo ministri SMC vsaj delovali kot ekipa. A zdaj ni ne eno ne drugo, ne vidim, kateri so bolj ali manj šibki, saj ne delujejo kot celota," je oster Dobovšek.
Cerar: Mini schengna ni in ga ne bo, ta ideja je izmišljena
Sicer pa so poslanke in poslanci današnjo sejo kot navadno začeli s poslanskimi vprašanji premierju Cerarju. Jožef Horvat (NSi) je ob začetku zasedanja DZ izpostavil, da slovenske državljane in gospodarstvo močno vznemirja ideja o t. i. mini schengnu, ki naj bi nastajal v jedru Evrope in iz katerega naj bi bila Slovenija izključena. Cerarja je zato vprašal, kaj namerava narediti, da Slovenija ostane v schengnu in da se ideje o mini schengnu utiša.
A Cerar je te pomisleke odločno zavrnil. Kot je poudaril, je idejo o mini schengnu težko utišati, saj te ideje pravzaprav ni, "vzpodbujate jo vi in nekateri mediji".
Kot je pojasnil, se je ta ideja novembra iz notranjepolitičnih razlogov razširila med nekaterimi politiki na Nizozemskem. Cerar se je, kot je dejal, na to nemudoma odzval in preveril, za kaj gre, nakar je dobil zagotovila, med drugim osebno s strani nizozemskega kolega, da te ideje dejansko ni, da nikoli ni zaživela v nekih resnih razpravah, da je v bistvu "popolna izmišljotina".
Tudi v kasnejših dneh in tednih se je potrdilo, da ideje mini schengna dejansko ni. Je pa medtem, kot je spomnil Cerar, res prišlo do ločenega srečanja sedmih držav EU, ki so glavna destinacija za begunske tokove, in to je znova vzpodbudilo sume, da se te države dogovarjajo o mini schengnu.
A to se je izkazalo "za povsem neresnično", je zatrdil premier. Te države so se ločeno sestale zgolj zato, ker so kot države destinacije za migrante soočene z istim problemom, še posebej v luči zahtev določenih držav, kot je Turčija, ki terjajo dodatne preselitve več sto tisoč ljudi v Evropo.
"Ni šlo za nobene formalne pogovore, za nič, kar bi ogrožalo normalen potek dela Evropskega sveta in Evropske unije in še najmanj za kaj takega, kar bi bilo podobno mini schengnu."
Obenem je premier ponovil, da Slovenija v danih razmerah schengenska pravila izvaja optimalno, kar nam priznavajo tudi v EU. To, kot je spomnil, dokazuje tudi dejstvo, da je Evropska komisija pred dnevi Italijo, Malto, Grčijo in Hrvaško - ne pa Slovenije - pozvala k spoštovanju schengenskih pravil glede registracije migrantov.
"Slovenija je v schengnu, bo v schengnu in izpolnjuje svoje dolžnosti," je poudaril in zatrdil, da nas nobena država iz schengna "ne izloča in nas ne želi izločati", ampak da z njimi dobro sodelujemo pri nadzoru migrantskega toka.
Glede postavljanja ograje na meji z Avstrijo je premier znova pojasnil, da bi se Slovenija - če bi Avstrija želela z ograjo zapirati ali blokirati mejo, kar bi bilo v nasprotju s pravnim redom schengna - zelo ostro odzvala. A te potrebe ni, saj gre le za nekaj kilometrov usmerjevalne ograje, je pojasnil.
Cerar: Slovenija pri usmerjanju migrantskih tokov ravna "zelo premišljeno"
Poslanec SDS Branko Grims pa je predsednika vlade povprašal o političnih in drugih posledicah dejstva, da je Avstrija na naši severni meji začela postavljati ograjo. Poslanec SDS namreč meni, da je to nezaupnica dejanjem vlade, saj ta schengenskih predpisov ne izvaja v celoti.
Premier je zagotovil, da vlada svojo nalogo nadzora na meji izvaja vzorno in da ji to priznava tudi Evropa. Slovenija pri usmerjanju migrantskih tokov po njegovih besedah ravna "zelo premišljeno", saj skrbi, da ne pride do razpršitve migrantov po državi.
Trenutno se s postavljanjem ograje pripravlja na morebitne razmere, v katerih bi morali obvladovati širše migrantske tokove. Ti bi se namreč lahko razkropili po Sloveniji, zaradi česar bi se zmanjšala varnost lokalnega prebivalstva.
Res je, da je postavljanje ovir na južni meji lahko ovira gospodarstvu, turizmu in podobnim panogam, zato Cerar upa, da jih bo mogoče čim prej tudi odstraniti. Kljub vsemu pa Slovenija v tem obdobju beleži gospodarsko rast, vedno več zanimanja je tujih investitorjev, država je napredovala tudi na lestvicah konkurenčnosti.
Nasploh pa je problem migracij evropskih in svetovnih razsežnosti, niti večje države se same ne morejo soočiti s tem, je poudaril premier. Prav tako pa nobena ograja ne bo preprečila navala desettisočev migrantov, če EU ne bo našla skupnega pristopa k omejevanju migrantskega toka.
