Javnost pa je bolj zanimalo, kdo bo nasledil vodjo tožilcev za posebne zadeve Jožico Boljte Brus, ki je položaj izgubila, ker je po prometni nesreči odklonila preizkus alkoholiziranosti. "Po naših izkušnjah prijave pridejo še zadnji hip; če sem prav obveščena, je ena prijava že prišla in ko bo jutri rok iztekel, bomo javnost obvestili o prijavitelju in tudi o številu prijav," je povedala Cerarjeva.
Poleg tega bo vladna kadrovska komisija jutri odločila, ali je kateri od dveh kandidatov za generalnega državnega tožilca, torej vrhovni tožilec Hinko Jenull oziroma Vlasta Nussdorfer, primeren za to mesto. V nasprotnem primeru bodo razpis ponovili. Opolnoči se bo iztekel tudi rok za prijavo za vodjo skupine tožilcev za posebne zadeve. Na pravosodno ministrstvo je doslej prispela le ena prijava, vendar o imenu še niso hoteli govoriti.
Neuradno naj bi se prvi prijavil moški. A ne Boštjan Penko, saj je izpadel iz igre, ker ga niso pravočasno imenovali za tožilca. Do poznega popoldneva pa je bila še neodločena sedanja namestnica skupine tožilcev za posebne zadeve Branka Zobec Hrastar, ki ni zanikala, da prijave ne bo oddala.
Nekateri namigujejo, da kandidata za generalnega državnega tožilca, Jenull in Nussdorferjeva, nista najbolj primerna. To lahko sklepamo tudi po današnjem odkritem obžalovanju ministrice Cerarjeve, da se je Elizabeta Györkös umaknila iz tekme zaradi primera Petek.
"Jaz to iskreno obžalujem. Zagotavljam vam pa, da je gospod Mazi tak tožilski maček, da mu nobena zadeva ne bo ušla in da delo na tožilstvu teče še boljše kot prej," je zatrdila Cerarjeva.
Kaže, da so letošnje afere, v eni od njih je zaradi nekaterih pomembnih spisov, ki so ležali v predalu, sicer samovoljno tožilske vrste zapustil vodja gospodarskega oddelka ljubljanskega tožilstva Miran Železnik, vplivale na delo na tožilstvu. "Trenutno dajemo poudarek na okrožnih državnih tožilstvih pri reševanju gospodarskega kriminala. Te zadeve imajo še posebno prednost in jih temu ustrezno hitro in, trudimo se, tudi kvalitetno obravnavamo," je povedal Franc Mazi. Poleg tega pa vrhovno tožilstvo intenzivnejše nadzira delo okrožnih tožilstev. Saj, kot je končal Mazi, takšnega nadzora nikoli ni preveč.
Problemov v sodstvu veliko
Zdenka Cerar se sestala z vodji devetih pomembnih institucij v pravosodju. Razpravljali so o že dolgotrajnih težavah v sodstvu, ki pa niso rešljive v kratkem, torej do volitev.
Predsednika vrhovnega sodišča Franca Testena najbolj skrbijo sodni zaostanki, neustrezne plače sodnikov in slabe prostorske razmere. Zaostanki ostajajo največji problem slovenskega sodstva, poleg tega pa je Testen izpostavil tudi slabe prostorske razmere, v katerih morajo sodniki delati, o neustreznih plačah pa se očitno ne bo mogoče pogovarjati pred državnozborskimi volitvami, meni Testen.
Predsednica Senata za prekrške RS Ana Koman je povedala, da so sodniki za prekrške zelo preobremenjeni.
Namestnik generalnega državnega tožilca Franc Mazi je zagotovil, da po odhodu Zdenke Cerar s položaja generalne državne tožilke tožilci opravljajo zadeve tekoče. Tožilci dajejo prednost gospodarskemu kriminalu in takšne primere pospešeno pošiljajo na sodišča, je zatrdil Mazi. Sicer pa imajo tožilci v primerjavi s sodniki dobre prostorske razmere in opremo.
Predsednica Notarske zbornice Slovenije Erika Braniselj predlaga, da bi lahko notarske listine sestavljali ali odvetniki ali notarji, pri sestavljanju zasebnih listin bi se moral vsak sestavljavec "avtorizirati", za vsako sestavo listine pa mora tudi odgovarjati. Poleg tega se Braniseljevi zdi, da število prebivalcev ni zadosten kriterij za določanje števila notarjev.
Bistvenih rešitev torej niso našli, Cerarjeva pa je na novinarski konferenci po končanem sestanku dejala, da se bo s predstojniki še naprej dogovarjala glede problemov, tokrat individualno.