Slovenija

Cerarjeva zadovoljna z delom

Ljubljana, 05. 05. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Na svoji prvi novinarski konferenci je ministrica za pravosodje Zdenka Cerar z državnima sekretarjema Erjavcem in Starmanom predstavila trenutno delo ministrstva.

Cerarjeva je izrazila zadovoljstvo nad štirinajstdnevnim delom, ki ji vliva optimizem tudi za naprej
Cerarjeva je izrazila zadovoljstvo nad štirinajstdnevnim delom, ki ji vliva optimizem tudi za naprej FOTO: POP TV

Obeta se nekaj zakonskih novosti, med njimi tudi novela zakona o notariatu in novela zakona o sodiščih. Cerarjeva je od 20. aprila, ko je od Ivana Bizjaka prevzela posle, imela precej sestankov, med njimi tudi s predstavniki okrožnih sodišč po Sloveniji, kjer so v glavnem razpravljali o problematiki varnosti na sodiščih.

Sicer pa je nova ministrica zagotovila, da so vsi zaposleni na pravosodnem ministrstvu ostali na svojih delovnih mestih, veliko dela pa ji je tudi pomagalo, da se ni ukvarjala z napadi ministra za zunanje zadeve Dimitrija Rupla, ki je bil proti njenemu imenovanju na mesto pravosodne ministrice.

Varnost na sodiščih

Zdenka Cerar, ki drži krmilo pravosodnega ministrstva v svojih rokah dobrih štirinajst dni, je napovedala, da se bo s svojo ekipo, ki ostaja enaka, spopadla prav z vsemi velikimi problemi pravosodja.

Cerarjeva je uvodoma dejala, da je cilj njene ekipe, da bi rešili trenutno največje probleme v pravosodju. Tako se je sestala s predsednicami in predsedniki okrožnih sodišč, na sestanku pa je po besedah ministrice prišlo do vroče debate, saj se sodelujoči niso strinjali s predlogom glede financiranja varnosti na sodiščih. Za logistično varnost je dolžno poskrbeti pravosodno ministrstvo, sodniki pa morajo v okviru svojega delokroga predvideti, kateri so najboljši pogoji, ki jih lahko nudijo. Cerarjeva je sicer napovedala, da bo potrebno glede varnosti narediti študijo. Ministrica meni, da je problematika varnosti različna od sodišča do sodišča; bolj obremenjena so sodišča blizu državne meje.

Zmanjševanje sodnih zaostankov

Sicer pa ministrica meni, da se je potrebno zmanjševanja sodnih zaostankov lotiti tudi z boljšo računalniško opremljenostjo sodišč. Cerarjeva je povedala, da imajo tožilstva boljšo računalniško opremo kot sodišča. "Tudi z dobro organizacijo je treba pristopiti k reševanju sodnih zaostankov," meni Cerarjeva, ki poudarja, naj sodnik le sodi, ne pa opravlja še druga dela. Cerarjeva je sicer že takoj po imenovanju na ministrski stolček imenovala nekaj predsednikov sodišč (med drugim Marto Klampfer za predsednico višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani ter Vesno Pavlič Pivk na ljubljanskem okrajnem sodišču).

Predlog novele zakona o notariatu

Karl Erjavec je kot prioriteto na pravosodnem ministrstvu med drugim izpostavil čimprejšnje sprejetje predloga novele zakona o notariatu. Zaradi zadnjih afer (zadevi Orion in Zbiljski gaj) so na ministrstvu pripravili predlog, ki naj bi prispeval k večji varnosti državljanov. Kot je povedal Erjavec, do sedaj pravosodno ministrstvo ni imelo dobrih pristojnosti za nadzor nad delom notarskih pisarn, kar pa bi bilo s sprejetjem novele uzakonjeno. Z novelo bi se tudi zaostrila odgovornost notarjev, podaljšalo bi se zastaralne roke, spremenjena bi bila sestava disciplinskega sodišča, itd. Ta predlog naj bi bil po napovedih Erjavca sprejet že na junijski seji državnega zbora.

Predlog novele zakona o sodiščih

Predlog novele zakona o sodiščih med drugim prinaša ukrepe za povečanje storilnosti sodstva. Uzakonili naj bi uvedbo sodnih pomočnikov, predlaga pa se nadgraditev 72. člena zakona o sodiščih, s katero se bo določilo učinkovito pravno sredstvo za zagotovitev ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Poleg tega predlog predvideva tudi sprejetje meril za določitev števila sodniških mest in števila sodnega osebja, po novem pa naj bi bil pravosodni minister tisti, ki da soglasje k merilom sodnega sveta za kakovost dela sodnikov.

Predlog novega zakona o varstvu osebnih podatkov

Marko Starman je predstavil predlog novega zakona o varstvu osebnih podatkov, ki prinaša določene izboljšave glede obdelave osebnih podatkov v zasebnem sektorju. Sicer pa se bo v državnem zboru kmalu odločalo tudi o predlogu novele zakona o pomilostitvi ter o predlogu zakona o podaljšanju mandata sodnikom porotnikom na delovnih in socialnem sodišču prve stopnje. Starman je sicer povedal, da v pravosodnih institucijah trenutno potekajo projekti, kot so informatizacija izvršbe ter vrednotenje tako kazenskih kot civilnih postopkov z vidika večje racionalizacije. Državni sekretar, ki je pristojen tudi za koordinacijo izvajanja denacionalizacije, je še povedal, da je trenutno zaključeno 87 odstotkov denacionalizacijskih zadev, pa čeprav so na ministrstvu mislili, da bo ob tem času odstotek večji. Trenutno je po besedah Starmana odprtih še okrog 5000 takih zadev na vseh stopnjah.