Cerkev: Imamo pravico do socialne države

V Komisiji za pravičnost in mir so opozorili na ekonomske in socialne posledice krize, ki je razgalila številne nepravilnosti v globalnih in nacionalnih gospodarskih sistemih.

"Vse več državljanov in državljank je prepričanih, da je glavni vzrok sedanjega stanja pomanjkljiva zakonodaja, ki na eni strani omogoča nepravičnost, pohlep in t. i. tajkunske prevzeme, na drugi pa izkoriščanje in pritisk na najbolj ranljive skupine: delavce, brezposelne, tuje delavce, študente, upokojence in bolnike.“

Še posebej mladi se po njihovem mnenju soočajo s spremenljivimi pogoji na trgu delovne sile. Za njih je vse manj možnosti za zaposlitev, dostopa do lastnega stanovanja in posledično do načrtovanja družine in kariere.

"Srednja generacija, ki dejansko nosi težo blaginje in revščine v družbi, je največji poraženec slovenske tranzicije. Ob zlomih številnih podjetji smo priča, da je kapital bistveno bolj zaščiten kot človek. Smo v času, ko se prav srednji sloj prebivalstva že sooča z revščino. Neizplačane ali sramotno nizke plače vodijo v položaj, da morajo kljub zaposlitvi prositi za socialno pomoč in pomoč humanitarnih organizacij“.

Kam vse to vodi?

Sprašujejo se, kam vse skupaj vodi in ali res želimo nedelo, deviacije, brezperspektivnost? Na koncu bo tako socialna mreža prazna. Na prvo mesto je tako treba postaviti "človeka in poštene odnose, kjer se bo vsak zaposleni čutil soustvarjalec podjetja in ne le številka, ki se jo lahko vsak dan zamenja.“

Opozarjajo, da so starejši in upokojenci večkrat prikazani kot populacija, ki prazni državno blagajno. Pozablja pa se, da so prav ti ljudje že prispevali svoje. Izdatki za upokojence bodo zaradi socialnih in demografskih razmer vedno večje breme za javne finance. Pokojninska reforma je zato nujna, potrebno pa je ugotoviti, kako medgeneracijsko porazdeliti breme javnih izdatkov in tudi poskrbeti, da ob tem ne bo ogrožena socialna varnost upokojencev in ostarelih, še menijo.

Za nadaljnji razvoj naše države je nujna čimprejšnja vzpostavitev delovanja pravne države, ki je ključna z vidika skupne blaginje na gospodarskem, političnem, socialnem, zdravstvenem in kulturnem področju. "Država ni monopol določene partikularne skupine, temveč vseh državljanov. Doseganje novega družbenega soglasja na vseh ravneh skupnega življenja je zgodovinska nuja, ki zahteva strpni dialog in sklepanje kompromisov med vsemi generacijami“, poudarjajo.

Po njihovem mnenju mora vlada poglobiti socialni dialog z vsemi socialnimi partnerji, kot tudi z najbolj ogroženimi skupinami državljanov. Vzpostaviti je treba tudi enakost in pravičnosti v sistemu socialne države, še zlasti na področju pokojninskih prejemkov. Okrepiti je potrebno vrednoto klasične družine in družinskega življenja.